'Spremembe so lahko učinkovite, če se jih držijo vsi vozniki'

Na dogodku, na katerem so letos znova s pomočjo svetlobne opozorilne table prikazali animacijo pravilnega razvrščanja in ki že tradicionalno poteka na Lomu, so gasilci PGD Dolnji Logatec, NMP Logatec, NMP Postojna, predstavniki Agencije za varnost prometa (AVP), Darsa, AMZS, Policijske uprave Ljubljana, PPP Brdo Ljubljana (prometna policija) potnikom razdelili 10.000 plastenk vode, ki jih je zagotovil Dars, z napisom Reši življenje!, ob tem pa tudi ozaveščali, kako se pravilno razvrščati ob zastojih na avtocesti in zakaj je pravilno razvrščanje življenjskega pomena.

Navzoči so izpostavili, da so spremembe lahko učinkovite, če se jih držijo vsi vozniki, tudi tuji vozniki tovornjakov, saj se predvsem tovorna vozila ob napačnem razvrščanju ob prihodu intervencijskih vozil najtežje umikajo. Predstavniki agencije za varnost prometa so na dogodku delili praktične preventivne izdelke v sklopu akcije Varno v poletje in tujim voznikom knjižice Safety on Slovenian Roads. AVP je zagotovila preventivni in promocijski material za vse udeležence in obiskovalce.

Dogodek je nastal na pobudo Anžeta Albrehta, enega od dveh pogumnih gasilcev, ki sta se leta 2013, ko se je na primorski avtocesti zgodila huda prometna nesreča, prebijala pred gasilskim vozilom in v polni opremi, pri več kot 25 stopinjah, pozivala voznike, naj se umaknejo na stran, ter tudi ročno umikala vozila. Na Anžetovo pobudo je zaživela tudi Facebookova stran Ustvarimo reševalni pas na avtocestah, na kateri s fotografijami in videomaterialom tako primeri dobrih kot tudi slabih praks doma in v tujini opozarja na pravilno ravnanje in razvrščanje. Pozneje je bil ustanovljen tudi Zavod Reševalni pas, ki skrbi za ozaveščanje voznikov in voznic, kako pravilno ravnati ob prometnem zastoju na avtocestah. V sodelovanju z Darsom Anže vsak mesec razdeli do 400 nalepk – Reši življenje, ki opozarjajo ostale udeležence v prometu na pravilno razvrstitev. Tako ima danes to nalepko že več kot 40.000 vozil, med njimi 20 reševalnih služb in več kot 120 gasilskih enot.

Albrehtove zgodbe se je na dogodku spomnila Vesna Marinko, v. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa: "Zgodba prostovoljnega gasilca Anžeta Albrehta, ki je pred šestimi leti sprožil pobudo in kampanjo Ustvarimo reševalni pas na avtocestah, je vredna vsega spoštovanja. Anže pooseblja vse, kar dandanes pogosto pogrešamo – nesebičnost, požrtvovalnost, kolegialnost, odločnost in empatijo."

Anže Albreht pa je opozoril, da je kljub napredku še vedno preveč primerov slabo razvrščenih zastojev in intervencijske ekipe še vedno izgubijo veliko časa s prebijanjem, kar pa je lahko tudi usodno. "Prav tako je še vedno nekaj posameznikov v vrstah intervencijskih služb, ki v primeru izostanka reševalnega pasu uberejo pot po odstavnem pasu. Ob vsakem zaustavljanju ali zaustavitvi na avtocesti ali hitri cesti se morajo vozniki takoj razvrstiti na skrajne robove vozišča in s tem omogočiti prost prehod intervencijskih vozil – s tem ne izgubijo nič, lahko pa nekomu rešijo življenje," je poudaril.

Spremenjen zakon o razvrščanju na avtocesti od leta 2017
Tudi zaradi omenjenega dogodka in prizadevanj vseh, ki delujejo na področju prometne varnosti, je let< 2017 začel na slovenskih cestah veljati spremenjen člen zakona o pravilih v cestnem prometu, ki se nanaša na razvrščanje v primeru nesreč ali zastojev. Do tedaj je bilo namreč to področje zakonsko slabo določeno, saj zakona v praksi vozniki niso mogli uresničevati oziroma je v tem primeru zmanjkalo prostora za intervencijska vozila.

Od leta 2017 se morajo vozila pravilno razvrstiti že ob začetku upočasnjevanja oziroma zgoščevanja prometa in ne šele ob dejanskem začetku zastoja. Vozila z desnega prometnega pasu se morajo umakniti skrajno desno na odstavni pas, vozila na levem pa skrajno levo. V obeh primerih morajo zapeljati tudi prek bele robne črte. Evropska zakonodaja na področju reševalnega pasu ni poenotena, zato vozniki pogosto tudi ne vedo natančno, kako se morajo v takih razmerah odzvati.

Na dogodku so bili tudi predstavniki MNP Postojna. Dr. Ana Kermavnar Marinšek je med drugim poudarila pomembnost vsake minute, ki pacienta loči od dokončne oskrbe bolnišnici. "Zaradi predolgega transportnega časa lahko pacient tudi umre. Pravilno vzpostavljen reševalni pas v primeru cestnega zastoja je pri tem ključen. Vozniki nam tako s svojim pravilnim ravnanjem omogočijo čimprejšnji in varen prevoz pacienta. V nasprotnem primeru predstavlja oskrba obolelega oz. poškodovanega dodaten velik stres, v najslabšem primeru sta ogrožena tudi zdravje ali življenje vseh v reševalnem vozilu," je dejala.

Matej Cerpič, podpoveljnik PGD Dolnji Logatec, pa je izpostavil pomembnost širine reševalnega pasu. "Zadostna širina reševalnega pasu je ključnega pomena, saj naša vozila merijo v širino 2,55 m brez ogledal. Intervencijska vozila se ne morejo prebijati po odstavnem pasu, saj so naša vozila preširoka, poleg tega pa vsaj 20 odstotkov slovenskih avtocest odstavnega pasu sploh nima," je izpostavil.

Dogodka se je udeležil tudi predstavnik PU Ljubljana, Primož Kadunc, vodja oddelka za cestni promet. "Pomembnost upoštevanja predpisov voznikov je pri vzpostavitvi reševalnega pasu izrednega pomena. V zadnjem času smo bili tudi priče primerom, ko so se posamezniki vozili za intervencijskimi vozili na nujni vožnji, da bi se prebili mimo kolone vozil."