Zakon o vrtcih določa, da število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati 12, v oddelku drugega starostnega obdobja pa 22. Z novelo iz leta 2003 so v zakon vnesli možnost t. i. fleksibilnega normativa, da lahko občina glede na razmere v lokalni skupnosti odloči, da število otrok v oddelku presega normativ za največ dva otroka.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so v četrtkovem odzivu na shod Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki nasprotuje ohranjanju možnosti fleksibilnega normativa v zakonu o vrtcih, pojasnili, da predlog novele še naprej ohranja to možnost, vendar pa bo minister s pravilnikom določil izjeme, ko občina števila otrok v oddelkih ne bo smela povečati.
Predlog novele, ki so ga z vlade posredovali v DZ, tako veljavno zakonsko določbo dopolnjuje z navedbo o podzakonskem predpisu. Ob tem pa je predlogu novele tudi že priložen osnutek spremembe pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje.

Z osnutkom se v pravilnik vnaša nov člen, po katerem občina ne bi smela oblikovati oddelkov s povečanim številom otrok, če bi se s tem v naslednjem šolskem letu število oddelkov vrtca zmanjšalo v primerjavi s tekočim šolskim letom. Prav tako povečanje števila otrok v oddelkih ne bi bilo možno, če je v posameznem oddelku več kot 25 odstotkov otrok s posebnimi potrebami ali njihov materni jezik ni slovenščina in otroci zaradi nerazumevanja slovenščine potrebujejo dodatno jezikovno podporo. Obenem povečanje števila otrok ne bi bilo mogoče, če se na otroka v oddelku prvega starostnega obdobja ne zagotavlja najmanj treh kvadratnih metrov notranje igralne površine in na otroka v oddelku drugega starostnega obdobja najmanj 2,5 kvadratna metra notranje igralne površine. Te omejitve pa se ne bi uporabljale, če občina sprejme sklep o povečanem številu otrok v oddelkih, da zagotovi medletno vključitev otrok v vrtec.
V Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS) načrtovane omejitve ocenjujejo kot nesprejemljive in menijo, da bodo vplivale na skoraj vse vrtce. "To bo imelo za predšolsko vzgojo negativne posledice," so prepričani. Opozorili so, da se bodo zaradi tega povišali stroški. "Zmanjšanje števila otrok v posameznem oddelku za dva otroka pomeni od 17 do 20 odstotkov višjo ceno programa, česar mnoge družine ne bodo zmogle. Dodatna povišanja cen bodo spodbujala sivo ekonomijo nepreverjenih ponudnikov varstev otrok," so navedli.
Omejitve bodo po njihovih navedbah zgolj v mestnih občinah zmanjšale število prostih mest v vrtcih za 2600. "To je enakovredno številu vseh v vrtec vključenih otrok iz Nove Gorice in Novega mesta skupaj," so pojasnili. Da bi mestne občine nadomestile ta izpad, bi morale tako po navedbah ZMOS "vzpostaviti 150 novih oddelkov, kar je glede na trenutne razmere na trgu dela neizvedljivo". "Zlasti pa so omejitve pri investicijski sposobnosti - 150 oddelkov pomeni 30 vrtcev s petimi oddelki. Vzpostavitev enega oddelka pomeni približno en milijon evrov vredno investicijo, skupaj torej 150 milijonov evrov," so še opozorili.
Po ocenah ZMOS bo omejitev normativa samo v mestnih občinah povzročila za 14 milijonov evrov dodatnih stroškov letno za izvajanje programa predšolske vzgoje, strošek za vse slovenske občine skupaj pa bo še toliko višji. Ob tem so pojasnili, da v ta znesek niso všteta plačila staršev, za katere se bo mesečni strošek zvišal okvirno do 20 odstotkov.
Kot so navedli, delijo mnenje Sviza, da so javni vrtci pri nas zelo kakovostni, zato si mestne občine prizadevajo za čim širšo vključenost otrok vanje. "Zato so povečevale mrežo javnih vrtcev, dodajale subvencije za večjo vključenost otrok v vrtce, iz lastnih sredstev podpirale nadstandardne programe, dodatne zaposlitve, investirale v prostore vrtcev in še bi lahko naštevali. Opozoriti pa je treba na ravnotežje med standardi in stroški, ki si jih kot družba lahko privoščimo. Višji standardi in posledično stroški lahko namreč na sistemski ravni privedejo k manjšemu vpisu otrok in torej posledicam, ki so nasprotne prizadevanjem vseh deležnikov," so še dodali.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.