Delovna skupina pod okriljem ministrstva za zdravje z izravnalnimi shemami popravlja skorajda edinstven, neurejen in nestabilen trg dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Obljubljajo, da ne bo več omogočeno dvigovanje premij le starejšim zavarovancem, to kar je pred mesecema želela Vzajemna, z izgovorom, da ima predvsem starejše zavarovance, ki v povprečju potrebujejo več zdravstvenih storitev oziroma več denarja. Izhodišče izravnalnih shem je, da naj bi premije dopolnilnega zavarovanja bile za vse zavarovance ene zavarovalnice enake. Zavarovalnice naj bi stroške izravnavale na osnovi izravnave med spoloma in starosti, ne pa tudi med sabo.
Julijana Bizjak Mlakar, vodja delovne skupine pravi: "Izravnalne sheme omogočajo, da se izravnave izvedejo samo na osnovi starosti in spola, medtem ko se omogoči konkurenca na osnovi boljšega dela zavarovalnic in na osnovi nižjih stroškov." Ukinili naj bi tudi rezervacije za starost, kar pomeni, da se bodo že sklenjene pogodbe s temi rezervacijami prekinile tistim, ki so vplačali rezervacije za starost, pa bodo premije povrnili.
Zavarovalnice, ki bodo ponujale dopolnilno zdravstveno zavarovanje - zdaj so v igri tri - Vzajemna, Adriatic in Triglav - morajo pridobiti soglasje Ministrstva za zdravje. Vse to pa bo nadzoroval poseben nov organ. Za tiste, ki bi radi izigrali dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in začeli plačevati šele čez nekaj let, ko bodo starejši, so predvideli kazen.
Delovna skupina predvideva tudi, da bi zavarovanci za kasnejši vstop morali plačati doplačilo.
Ideja, da bi plačevali premije glede na dohodek, pa še ne bo zaživela, izvedba naj bi bila preveč zapletena. Do ponedeljka bo delovna skupina zbrala vse predloge, potem jih bo 14 dni premlevala, naslednji mesec pa naj bi dokončno izdelane poslali na vlado in v parlament. In če bo vse prav, bodo izravnalne sheme začele veljati v začetku naslednjega leta.
V oddaji 24 ur smo se o spremembah v dopolnilnem zavarovanju pogovarjali z dr. Maksom Tajnikarjem, dekana ljubljanske Ekonomske fakultete.
Kakšno rešitev predstavljajo te izravnalne sheme za našo zdravstveno blagajno?
Mislim, da so nujnost glede na sedanji sistem, ko imamo več zavarovalnic za prostovoljno zavarovanje. Tudi če bi imeli več zavarovalnic za obvezno zavarovanje, bi potrebovali takšne izravnalne sheme. Gre za preprosto zadevo, da se tam, kjer so večinoma mlajši zavarovanci in manj starejših, vzame nekaj denarja, ki se prelije v zavarovalnice z večinoma starejšimi zavarovanci, ki tudi več trošijo. Značilno za slovenski sistem je, da ljudje do 50-ega leta več plačajo zavarovalnice, kot pa potem trošijo za zdravje, pri starejših od 60 let pa je obratno. Tako da so izravnalne sheme nujnost.
Ali predlogi zakona predstavljajo dolgoročno rešitev, ali zgolj krpanje lukenj?
Gre za nujno rešitev v vsakem sistemu, ki ima več zavarovalnic in tudi dolgoročna rešitev. Seveda pa ni dogoročna rešitev z vidika finaciranja zdravstva kot celote.
Obljubljajo tudi znižanje premij. Jim verjamete?
Seveda. Te premije se sedaj lahko znižajo pri Vzajemni zavarovalnici, ki je nastala tako, da je imela oziroma podedovala zelo veliko starejših zavarovancev. Zato je imela izgube in je hotela povišati premije. In prelivanje denarja zagotovo lahko omogoči znižanje premij. Ne gre pa seveda za znižanje v poprečju, pač pa za znižanje pri neki zavarovalnici.
Pa bo znižanje časovno omejeno?
V tem trenutku bodo zagotovo dosegli nek učinek, če pa sprašujete za dolgi rok, potem pa ne gre za izravnalne sheme, ampak gre za druge probleme. Predvsem za to, koliko denarja potrebujemo za zdravstvo, pri čemer vlada prepričanje, da izdatki za zdravstvo dolgoročno rastejo, ker se prebivalstvo stara, pojavlja pa se nova tehnologija, ki tudi nekaj stane. Zlasti v sistemih, kakršnega imamo mi, dobivamo zdravstvene storitve tako rekoč zastonj, ker selekcije na strani povpraševanja ni, tam pa so izdatki še toliko bolj bohotni.
Med novostmi, ki jih predlagajo je tudi ukinitev rezervacij za starost. Kaj to prinaša zavarovancem?
Mislim, da je to nenavadna rešitev. Res je, da zavarovalnice v zdravstvu pretežno delajo na tem, da razpršijo tveganje za stroške, ko nekdo zboli – da se ti stoški nekako porazdelijo. In zdravstvene zavarovalnice tudi nimajo čisto takšne funkcije kot recimo pokojninske zavarovalnice, kjer zavarovanci varčujejo danes za kasneje. To pa ne pomeni, da te rezervacije niso pomembne. Pomembne so zato, ker delno pokrivajo učinke staranja prebivalstva, ki prinaša več izdatkov za zdravstvo, deloma pa so pomembne z makroekonomskega vidika. Predstavljajo namreč način varčevanja v ekonomiji. Priznati moram, da bi sam težko podprl neko odločitev, ki zmanjšuje našo nagnjenost k varčevanju v ekonomiji. Varčevanje je zelo pomembno v vsakem gospodarstvu. Če se tvoji prihranki pošteno investirajo, to ne pomeni samo več denarja za zdravstvo, pač pa tudi več ekonomije. Sam bi bil proti takšnim rešitvam, saj mislim, da niso dobre. S tem pri prostovoljnih zavarovanjih nekako izginja kapitalski način delovanja. Vse bolj se spreminja v proračunski način in tako postaja podoben načinu obveznega zavarovanja.
