S 1. januarjem bo začelo veljati več sprememb na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja. Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju namreč z novim letom uvaja nekatere spremembe v postopku uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, posledica sprejetja zakona o delovnih razmerjih pa so spremembe v zvezi s pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Breme plačevanja nadomestil se bo namreč v nekaterih primerih z delodajalca preneslo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Spremembe so tudi v tem, da se ukinjajo zdravniške komisije, po novem pa zdravstvena zavarovalnica krije tudi stroške nadomestila plače za odstotnost dela ob prostovoljnem darovanju krvi.
Pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno zavarovanje na ZZZS Breda Butala je pojasnila, da so na novo opredeljeni postopki uveljavljanja pravic zavarovanih oseb, in sicer tako, da v postopkih ne sodelujejo več zdravniške komisije, dosedanji izvedenski organi zavoda, ampak na prvi stopnji odloča imenovani zdravnik, na drugi stopnji pa zdravstvena komisija kot pritožbeni organ. Slednja je sestavljena iz dveh zdravnikov in pravnika. Bistvena novost je, da omenjeni organi nimajo več vloge izvedenskih organov, ampak o svojih odločitvah izdajajo sklepe. Sodno varstvo pa je mogoče neposredno na sklep, ki ga izda zdravstvena komisija, saj vmesne faze, ki jo sedaj predstavlja odločba direkcije zavoda, ni več.
Zakon o delovnih razmerjih razširja pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ko je delavec v koledarskem letu večkrat začasno nezmožen za delo do 30 delovnih dni in seštevek teh doseže 120 dni. To pomeni, da se začasne nezmožnosti za delo do 30 dni seštevajo in ko dosežejo skupno število 120 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, preide obveza plačila nadomestila plače na obvezno zdravstveno zavarovanje za prvi naslednji dan začasne nezmožnosti za delo, tj. za 121 delovni dan.
Podobna je nova ureditev plačevanja nadomestil v primeru dveh ali več zaporednih odsotnosti z dela do 30 dni, ko je prekinitev med eno in drugo odsotnostjo krajša od deset dni. Praktično to pomeni, da v primeru, ko je delavec spoznan na podlagi mnenja osebnega zdravnika kot začasno nezmožen za delo na primer za obdobje treh dni in mu je nato začasna nezmožnost za delo prekinjena, po devetih dneh pa je zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ponovno spoznan kot začasno nezmožen za delo, velja, da od prvega dneva nove začasne nezmožnosti za delo dalje nadomestilo plače že bremeni zavod.
Zakonodajalec je obenem določil, da v breme sredstev obveznega zavarovanja preide nadomestilo plače za tisti dan, ko delavec prostovoljno daruje kri; doslej je to bremenilo delodajalca, delavec je bil upravičen do plačanega izrednega dopusta. Zdaj bo na podlagi potrdila, da je res daroval kri in zahtevka delodajalcev za refundacijo, plačnik ZZZS.
