Poslanke in poslanci so zadnji dan rednega majskega zasedanja po nujnem postopku sprejeli novelo zakona o visokem šolstvu. S tem so poslanci postavili zakonske temelje za uveljavitev bolonjske deklaracije, ki jo je podpisalo več kot 40 evropskih držav. Njen cilj je poenotiti sistem univerzitetnega izobraževanja. Zakon je podprlo 39 poslancev, proti jih je bilo 17.
Študentje in opozicija zakonu nasprotujejo
Študentje sprejeti noveli zakona nasprotujejo, saj predvideva uvedbo šolnin za peti letnik študija oziroma magistrski študij. Študentje so svoje nasprotovanju uvedbi šolnin pokazali z 11.000 podpisi pod peticijo "Za vsakogar brezplačno visoko šolstvo", ki so jih dopoldne izročili predsedniku DZ Borutu Pahorju.
Minister za šolstvo Slavko Gaber je pred tem večkrat pojasnjeval, da novi zakon ne uvaja šolnin, medtem ko opozicija in Študentska organizacija Slovenije besedilo zakona razumejo drugače.
Država bo financirala magistrski študij socialno najbolj ogroženih
Po pričakovanjih se je polemična razprava razvila okrog vprašanja financiranja študija. Medtem ko si študentje prizadevajo, da bi država financirala tako prvo kot tudi drugo stopnjo študija, torej tudi celotni magistrski študij, si vlada prizadeva za financiranje štirih let študija.
Poleg tega pa naj bi država financirala tudi peto leto magistrskega študija tretjini socialno najbolj ogroženih študentov. Po pogovorih med ministrstvom in predstavniki študentov so koalicijske poslanske skupine vložile dopolnilo, s katerim so natančneje določili pogoje, po katerih naj bi se ministrstvo odločalo za takšno financiranje magistrskega študija.
Največjo težo naj bi imelo razmerje med dohodkom na družinskega člana in povprečno plačo v državi. Med kriteriji bo imela 20-odstotno težo tudi enakomerna regijska zastopanost, desetodstotno pa deficitarnost posameznega poklica.
Večja vloga študentov pri soupravljanju
Okrepili naj bi položaj študentov pri soupravljanju visokošolskih zavodov in sprejemanju odločitev v organih na nacionalni ravni. Določili naj bi namreč drugačno sestavo upravnega odbora univerze, v katerega naj bi vključili tudi predstavnike delodajalcev in povečali število predstavnikov študentov. Ti naj bi imeli tudi več glasov pri volitvah rektorja, ki naj bi ga po novem lahko volili tudi visokošolski sodelavci. Z novelo zakona naj bi rektorju in dekanu določili pristojnost za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti ter vzpostavili organe z natančno opredeljenimi pristojnostmi glede razvoja visokega šolstva.
Nabiranje kreditnih točk
Skladno s predlagano novelo naj bi imela nova študijska struktura tri stopnje, kjer naj bi prvo predstavljal dodiplomski študij, drugo in tretjo pa podiplomski študij. Tako naj bi bili v prvo diplomsko stopnjo po novem vključena univerzitetni in visokošolsko-strokovni študij, ki naj bi trajala od tri do štiri leta oz. bi bila ovrednotena s 180 ali 240 kreditnimi točkami. V enem letniku študija si je namreč mogoče pridobiti 60 kreditnih točk, kjer ena kreditna točka predstavlja od 25 do 30 ur študentovega dela. Drugo diplomsko stopnjo predstavlja magistrski študij, ki naj bi trajal eno ali dve leti in naj bi bil tako ovrednoten s 60 oz. 120 kreditnimi točkami. Najvišjo stopnjo bo še naprej predstavljal doktorski študij, kjer bo študij trajal tri leta oz. bodo študenti na njem zbrali 180 kreditnih točk. Še naprej naj bi se ohranile tudi višje šole, kjer pa bo moč prejeti 120 kreditnih točk.
Kaj bo s ponavljalci?
Študenti, ki so s študijem začeli že po sedanjem študijskem programu oziroma ga bodo vpisali pred prilagoditvijo noveli zakona, bodo študij končali po obstoječih študijskih programih. Izjema bodo le študentje s pravico ponavljanja, ki študija po starem programu ne bi mogli nadaljevati in bodo tako študij končali po novem programu.
Diplomantom dosedanjih univerzitetnih študijskih programov se bo pri vpisu v nove dveletne magistrske študijske programe z istega ali sorodnega strokovnega področja praviloma priznalo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Diplomantom dosedanjih magistrskih študijskih programov pa se bo pri vpisu v tretjo diplomsko stopnjo priznalo 60 kreditnih točk.
Podobno bo veljalo tudi za diplomante dosedanjih študijskih programov, ki so regulirani z evropskimi direktivami in so ovrednoteni s 300 kreditnimi točkami; možno bo vpisati doktorat.
Nazive bo urejal poseben zakon
Najdaljša razprava je potekala pri vprašanju prekvalificiranja dosedanjih nazivov v nove. Zlasti opozicijski poslanci so namreč nasprotovali rešitvi, po kateri bi dosedanji visokošolski strokovni in univerzitetni študij ustrezala prvi diplomski stopnji. Tako so poslanke in poslanci sprejeli kompromisno rešitev, ki jo je predlagala skupina desetih poslancev, po kateri so ta del izločili iz zakona in naj bi ga, kot je napovedal minister za šolstvo znanost in šport Slavko Gaber, uredili v novem zakonu o strokovnih in znanstvenih nazivih.
