'Spremenjena uredba temeljito posega v standarde varstva narave v Sloveniji'

Z današnjim dnem je v veljavo stopila spremenjena Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Kot je zapisano na spletni strani vlade, so spremembe, ki jih Uredba prinaša, naslednje:

Dvig pragov za predhodni postopek (PP) pri nekaterih posegih v okolje. Izkušnje z izvajanjem Uredbe so pokazale na prenizko postavljene pragove, zaradi katerih je bilo treba izvesti PP.

Nova opredelitev glede obveznosti izvedbe PP v primeru sprememb že obstoječih posegov. Sprememba obstoječega posega bo predmet PP le, če sama zase ali skupaj z že izvedenimi spremembami presega prag iz Priloge 1 uredbe.

Nosilcem posegov ukinja možnost, da zahtevajo izvedbo PP za posege, ki ne dosegajo pragov iz Priloge 1 Uredbe.

Nova določila, kdaj gre za kumulativni poseg v okolje.

Nosilci posegov bodo morali kljub povišanju pragov za PP pridobiti ustrezna soglasja ali mnenja ter dovoljenja (npr. vodno soglasje, naravovarstveno soglasje, mnenja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, vodno dovoljenje).  

Na predlagane omenjene spremembe so se že pred meseci ostro odzvali v mednarodnem društvu za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green (AAG). Kot so zapisali v sporočilu okoljskemu ministrstvu, predlog Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, prinaša spremembe, ki temeljito posegajo v standarde varstva okolja in narave v Sloveniji. "Glavna sprememba se nanaša namreč na višanje pragov in nižanje okoljskih standardov, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje ter posege v okolje, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če se zanje v predhodnem postopku ugotovi, da bi lahko imeli pomembne vplive na okolje. Tak primer je npr. umeščanje veternih elektrarn z najmanj 3 napravami nad 20 m višine oz. 1 napravo z najmanj 1 MW moči v okolje. Po trenutno veljavni uredbi je bilo potrebno izvesti predhodni postopek presoje vplivov na okolje, po predlagani spremembi uredbe to ni več potrebno. Kakšni so vplivi vetrnih elektrarn na okolje, predvsem na okoliško prebivalstvo, ki živi v neposredni bližini, je bilo že večkrat poudarjeno," so zapisali.

Kot pojasnjujejo, vidi okoljsko ministrstvo glavni argument za spremembo uredbe v administrativni razbremenitvi nosilcev posegov v okolje (investitorjev) ter razbremenitev upravnega organa (ARSO), pristojnega za izvedbo predhodnih postopkov, ki se na tem področju sooča z veliki zaostanki, in sicer kumulativno kar za 50 odstotkov pripada novih zadev. "To pomeni, da polovica vseh načrtovanih posegov v okolje, ki so potrebovali eno izmed oblik zakonsko predpisanih postopkov presoje posegov v okolje, po novem ne bodo potrebovali več kontrole pristojnega državnega organa o morebitnih vplivih na okolje pred začetkom posega v okolje. S tem se zvišuje možnost negativnih vplivov na okolje ter se znižujejo standardi varstva okolja in narave. Prepričani smo, da bo ena izmed posledic take normativne ureditve tudi nezadovoljstvo ljudi, ki jih bodo spremembe neposredno prizadele v obliki okoljskih problemov, ki vplivajo na njihovo zdravje in kvaliteto bivanja, kar se bo izražalo skozi povečano število prijav na različne inšpekcijske službe. Le te so že dosedaj prekomerno zasute z delom, kadrovsko in finančno podhranjene, kar se izraža tudi v izvajanju njihovih postopkov," so dodali v AAG.

V AAG še pravijo, da, namesto da bi država tudi v luči okoljske in zdravstvene krize sprejemala korake in ukrepe, ki bi omogočali trajnostno naravnano upravljanje z okoljem in naravnimi viri, sprejema zakonodajo, ki take standarde niža, kar je po njihovem mnenju nesprejemljivo.

Iz okoljskega ministrstva pa so sporočili, da je sprememba uredbe nastala na pobudo in na podlagi statistike upravnega organa – Arso, ki je predlagal tiste popravke uredbe, ki ne vplivajo negativno za okolje, zmanjšajo pa število postopkov ter prispevajo k odpravi zaostankov. "Cilj Ministrstva za okolje in prostor so zakonodajni in administrativni ukrepi, ki prispevajo k večji učinkovitosti in skrajšanju rokov, saj so bili nekateri roki nerazumno dolgi. Pri tem poudarjamo tudi na pomembno novost direktive o presoji vplivov na okolje - to je odgovornost investitorja, da zagotovi kakovostno gradivo, ki ga pripravijo strokovne ekipe," so sporočili.

Kot so še dodali, je pomembno tudi, da investitorji projekte upravnemu organu predložijo v predhodni postopek ali presojo vplivov na okolje v celoti in ga ne razdelijo na manjše dele, saj s tem povzročajo upravne zastoje in nepregledno množico manjših sprememb. S predložitvijo projektov v njihovi celovitosti bodo investitorji prispevali k učinkovitosti in zmanjšanju števila postopkov, s tem pa posledično hitreje pridobili odločitev.