Sprevračanje zgodovine

Slovenski policisti danes praznujejo svoj praznik - dan slovenske policije -, ki so si ga izbrali v spomin na osamosvojitveno vojno, ko so se uprli agresiji Jugoslovanske armade (JA). Na ta dan pred 15 leti so se namreč policijske enote spopadle z JA na mejnem prehodu Holmec, pri čemer sta življenje izgubila dva policista. Na Holmcu je potekala osrednja slovesnost, ki sta se je udeležila minister za notranje zadeve Dragutin Mate in generalni direktor policije Jože Romšek.

Na slovesnosti ob dnevu policije je goste nagovoril tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je poudaril, da je vojna za Slovenijo bila v veliki meri vojna za meje. Nekaj ključnih bitk je bilo ravno na mejnih prehodih, saj so nam nasprotniki želeli zapreti okno v svet. Na to smo bili pripravljeni, kar je prispevalo h končnemu uspehu. Šele zdaj smo se lahko prepričali, kaj se je zgodilo v nekaterih drugih nekdanjih republikah skupne države, zato je še toliko bolj pomembno, da smo takrat ravnali tako, kot smo, je dejal Janša

Kot je dejal slovenski premier, ima vsaka vojna nekatere dogodke in kraje, ki so se po njej zapisali v zgodovino in Holmec je gotovo eden od takih. Ne samo zaradi poguma tukajšnjih ljudi, pač pa tudi zaradi pozitivnega vpliva, ki ga je imela na vso slovensko javnost v tistem času, saj je bila osvoboditev tega mejnega prehoda zagotovo najpomembnejša vest tistega dne.

Janša se je dotaknil tudi dogodkov iz zadnjih nekaj tednov, ko se je Holmec znova omenjalo kot domnevni kraj kršenja mednarodnih konvencij v vojnem času. Po njegovem mnenju tovrstne obtožbe niso nekaj povsem nepričakovanega. Kot je dejal, že trdovratnost ponavljanja laži, ki so bile večkrat argumentirano zavrnjene, kaže na to, da ne gre za neuravnovešeno početje posameznikov. To bi namreč že zdavnaj skopnelo, pač pa gre tudi za podporo znotraj tistih krogov, ki so imeli težave s slovensko osamosvojitvijo.

Sredi devetdesetih let je postalo jasno, da v Sloveniji nihče ne bo kazensko odgovarjal za povzročeno škodo in žrtve, tudi za tiste žrtve, ki jih ne bi bilo treba in jih je z nespoštovanjem mednarodnih konvencij povzročila nasprotna stran. Čeprav so se mnogi od povzročiteljev takšnih dejanj znašli pred slovenskimi sodišči, pa nihče med njimi ni bil obsojen, zato je normalno, da začnejo takšne skupine vračati obtožnice. Slovenija ni zahtevala niti vojne odškodnine in podobnega, saj ni želela bremeniti prihodnjih odnosov med državami v tem delu Evrope. Vendar zdaj tudi ne želimo, da zaradi naše dobre volje kdo spreobrača zgodovinska dejstva, je poudaril Janša.

Direktor slovenske policije Jože Romšek je v nagovoru udeležencem slovesnosti poudaril: "Dejstva, da smo storili vse, ne glede na žrtve, da zaščitimo Slovence in vse slovenske državljane, slovenski policiji ne more odvzeti nihče, še najmanj pa razni "monitorji" in tisti, ki že vrsto let poskušajo na različne načine diskreditirati legitimen boj za lastno državo."

25. junija leta 1991 je republiška skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slovesnost ob razglasitvi samostojnosti je bila na Trgu republike v Ljubljani 26. junija 1991, v noči na 27. junij pa se je začela vojaška intervencija JLA v Sloveniji in osamosvojitvena vojna, znana kot desetdnevna vojna, s katero je Slovenija izbojevala neodvisnost od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

Oklepne enote Jugoslovanske ljudske armade (JLA) so prestopile hrvaško-slovensko mejo, druge pa so se iz vojašnic v Sloveniji pomikale proti meji in letališču Brnik. Blizu Metlike so 27. junija pri blokadi teritorialne obrambe padli prvi streli. Slovensko predsedstvo je tega dne sprejelo sklep o izvajanju pripravljalnih ukrepov za oviranje prodora enot JLA, blokado infrastrukturnih objektov ter obrambo objektov in komunikacij. S tem sta milica in teritorialna obramba lahko začeli zaustavljati JLA.

Ves čas spopadov so tekla diplomatska prizadevanja za rešitev krize, ki so 7. julija 1991 pripeljala do Brionske deklaracije, ki so jo podpisali predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, jugoslovanskih zveznih oblasti in trojka Evropske skupnosti. Za tri mesece so bili zamrznjeni slovenski osamosvojitveni ukrepi, JLA pa se je odpovedala nadaljnjim posegom. Ker do 8. oktobra ni bilo novega sporazuma med Slovenijo in Jugoslavijo, je obveljala mednarodna razsodba, da je SFRJ razpadla. Jugoslovanska vojska je 26. oktobra 1991 dokončno zapustila Slovenijo.