Sprva bolnik čuti pomanjkanje sape zgolj ob naporu, nato pa že med hojo po ravnem

KOPB je neozdravljiva kronična bolezen dihal, ki pomembno vpliva na kakovost življenja ter obolevnost in umrljivost v številnih državah po svetu. Bolezen je ena izmed najpomembnejših vzrokov obolevnosti in umrljivosti v mnogih državah. Cilj zdravljenja je omiliti simptome in upočasniti napredovanje bolezni.

Sprva bolnik čuti pomanjkanje sape zgolj ob naporu, kasneje pa že med hojo po ravnem, med vsakodnevnimi opravili. KOPB se občasno lahko poslabša zaradi bakterijske ali virusne okužbe ali zaradi večje onesnaženosti zraka. Bolniki močneje kašljajo, izkašljujejo in imajo občutek težkega dihanja že ob manjših naporih.

Življenje v urbanem okolju, kajenje, delovne navade in stres vplivajo na kakovost našega življenja. Redna telesna aktivnost je nujna za vsakogar. Sedenje je postalo novodobno kajenje. Medtem ko ena pokajena cigareta na dan skrajša življenje za 11 minut, ena ura sedenja na dan skrajša življenje za 24 minut, so navedli v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.

Kajenje je vzrok za 85 do 90 odstotkov primerov te bolezni, ki se razvije pri 15 do 35 odstotkih kadilcev. Nekaj primerov je posledica prirojenih bolezni pljuč in poklicne izpostavljenosti ali kombinacije obeh ter izpostavljenosti onesnaženemu zraku in dimu, ki nastane pri gorenju lesa. Raziskave kažejo, da je s KOPB povezana tudi pasivna izpostavljenost tobačnemu dimu, ki bolj učinkuje na ženske, navaja spletna stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pri KOPB je preventiva usmerjena v prvi vrsti k prenehanju kajenja, ki mu sledita rehabilitacija ter izobraževanje bolnikov. Po grobih ocenah je v Sloveniji od 100.000 do 150.000 bolnikov s KOPB, navaja društvo.

"Področje pljučnih bolezni je zelo kompleksno in za zagotavljanje kakovostnega zdravljenja zahteva visoko usposobljene strokovnjake. Medicinske sestre imamo pri pravilni oskrbi bolnikov s KOPB pomembno vlogo, saj pogosto predstavljamo prvo stično točko z njimi ter smo vključene v vse faze oskrbe," je ob tem izpostavila predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji pri zbornici Mariana Paula Rezelj.

Večja prevalenca KOPB je povezana z nizkim socialno-ekonomskim statusom, višjo starostjo, z diagnozo astme, pri ženskah z nižjo izobrazbo in resnimi vnetji dihal v otroštvu, s poklicno izpostavljenostjo, z genetsko predispozicijo, pri nekadilcih tudi z debelostjo, uživanjem z mesom in s prečiščenimi žitaricami bogate hrane, medtem ko prehrana, bogata z zelenjavo, sadjem in ribami, zmanjša tveganje za KOPB, navaja spletna stran NIJZ.

Prvi svetovni dan KOPB je bil organiziran leta 2002. Vsako leto organizatorji skupaj z zdravstvenimi delavci in drugimi strokovnjaki za javno zdravje po vsem svetu ozaveščajo o KOPB ter si prizadevajo za preprečevanje in zdravljenje te pljučne bolezni.