SPS: Nikakor ne moremo sprejeti argumentov, da socialni dialog ne poteka

V sredo je Policijski sindikat Slovenije (PSS) sklical novinarsko konferenco, na kateri so javnost obvestili, da se je Svet Policijskega sindikata Slovenije preoblikoval v stavkovni odbor. Za to odločitev so navedli več razlogov, predvsem pa jih moti nezadovoljiv način komunikacije vodstva ministrstva za notranje zadeve. 

"Sindikat in predstavniki sindikata smo podvrženi širjenju laži in drugim nizkotnim oblikam ravnanja," pravi Rok Cvetko, predsednik PSS in dodaja, da odnos ministra Aleša Hojsa z zadnjega sestanka ocenjujejo kot "zelo odkrit poizkus izsiljevanja ali ustrahovanja sindikata in neposreden vpliv na svobodo njegovega delovanja". Najvišji organ PSS, Svet sindikata, je enotno prejel stališče, "da na takšna izsiljevanja ministra ne pristaja in jih zavrača," je dejal.

"Preoblikovanje ob primerni reakciji vodstva MNZ še ne pomeni izvajanja stavkovnih ali drugih sindikalno zaostrenih ukrepov," dodaja Cvetko. Namen preoblikovanja v prvi fazi je, da delodajalec prepozna potrebo po konstantnem in strpnem vodenju dialoga, pravi in dodaja, da če se to ne bo zgodilo, se v okviru stavkovnega odbora lahko formirajo posamezne aktivnosti, ki lahko vodijo tudi v sindikalni konflikt. 

Odzval se je še drugi sindikat policistov – Sindikat policistov Slovenije

"Oblikovanje stavkovnega odbora pomeni pričetek izvajanja aktivnosti sindikata po Zakonu o stavki, torej stopnjevanje sindikalnih aktivnosti zaradi za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov zaposlenih, ki izhajajo iz dela," pojasnjuje Kristjan Mlekuš, predsednik Sindikata policistov Slovenije (SPS) in dodaja, da je razlog oblikovanja stavkovnega odbora PSS povsem drugačen.

Opominjajo, da ima SPS že dlje časa oblikovan stavkovni odbor. "In sicer od 16. aprila 2019, torej več kot eno leto," pravi Mlekuš. Njihov stavkovni odbor je bil oblikovan "izključno zaradi neizvršitve Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev in ima kot tak ustrezen pravni temelj", dodaja. 

Dodali so še, da je SPS 7. februarja letos sam izvedel 4-urno opozorilno stavko in da se takrat PSS, kot sopodpisnik sporazuma, njihovim aktivnostim ni želel pridružiti. "Še več, ob napovedi in izvedbi opozorilne stavke smo bili deležni celo zelo ostrih besed. Zakaj je PSS sedaj, kljub popolnoma enakemu dejanskemu stanju, kot je danes, pred več kot letom (in vmesnem času) sprejel drugačno odločitev, nismo seznanjeni," pravi.

"Nikakor ne moremo sprejeti argumentov o tem, da socialni dialog ne poteka"

"Ne želimo pa prejudicirati, da ima takšno ravnanje politično ozadje, posebej zato ne, ker se v aktivnosti vključuje tudi druge sindikaliste, ki imajo jasno in javno opredeljeno politično ozadje," je dejal Mlekuš, ki pravi, da SPS nikoli ni potreboval ali se posluževal "okrepitev" iz raznih sindikalnih zvez in konfederacij.

Mlekuš je poudaril, da je stavkovni odbor SPS svoje delo nadaljeval tudi po menjavi Vlade RS."Cilj stavkovnega odbora SPS je izključno realizacija še odprtih zavez stavkovnega sporazuma, nikakor pa ne javno obračunavanje s politiko," pravi in dodaja, da z vodstvom MNZ in Policije že ves čas potekajo pogovori v tej smeri. "Pa tudi o drugih odprtih vprašanjih, zato nikakor ne moremo sprejeti argumentov o tem, da socialni dialog ne poteka," je dejal.

Pravi, da so njihovi predstavniki podali več pobud za sestanek z vodstvom MNZ in Policije in da je bil vsakokrat tudi organiziran sestanek, bodisi z ministrom, katerim od državnih sekretarjev ali generalnim direktorjem policije. "Samo za primer lahko navedemo, da je ravno rezultat teh pogovorov bila takojšnja sprememba Uredbe o pomožni policiji, za katero smo si prizadevali že od leta 2017, vendar posluha s strani takratnih ministrov ni bilo," pravi. 

Povedal je, da naj bi 8. septembra potekal sestanek ministra za notranje zadeve z obema sindikatoma, vendar do tega, zaradi njim neznanih razlogov, ni prišlo. Sestanek je z vsakim sindikatom potekal ločeno in po Mlekuševih besedah so prav na tem sestanku dosegli pomembne napredke. "Zato so nam toliko bolj nerazumljive navedbe o zaostreni komunikaciji z vodstvom MNZ ali Policije in grožnjah in izsiljevanjih, saj možnosti to videti in slišati niti nismo imeli," pojasnjuje.

"Nikoli se nismo in nikoli se ne bomo politično opredeljevali"

Iz SPS so povedali še, da se nikoli niso in se nikoli ne bodo politično opredeljevali. "Prav tako ne bomo služili nobeni politični struji pri medsebojnem obračunavanju," pravi Mlekuš in razlaga, da se prav zato v zadnjih mesecih ne vpletajo v politični boj glede tem, ki s sindikalnim delovanjem nimajo nobene povezave (kadrovske zadeve, razmerje med MNZ in Policijo ipd.). "Če bo s strani delodajalca prišlo do kršitve pravic zaposlenih, pa bo SPS s svojimi mehanizmi vsakemu članu ali članici nudil ustrezno zaščito," so zatrdili iz SPS.

Meni, da podrejanje posameznim političnim strujam ali sodelovanje z njimi za doseganje političnih ciljev škodi sindikalnemu delovanju v policiji, zaposlenim v policiji in sami policiji kot instituciji. "Policija in njeno delovanje je bilo vse od osamosvojitve Slovenije dalje predmet številnih političnih spopadov, ki so rezultirale v raznih aferah, posledično pa krnile delovanje in ugled policije in njenih zaposlenih," je prepričan.

Kot je pojasnil, so bili v preteklosti priča tako zglednemu sodelovanju z ministri kot popolni ignoranci socialnega dialoga. "Tudi z aktualnim ministrom smo v preteklih mesecih imeli ostre besedne spopade glede posameznih ravnanj, ki so posegali v ekonomske, socialne in interesne pravice zaposlenih (izstopajoč primer je policist – motorist na protestih v Ljubljani), kar pa seveda ne pomeni, da dialog ni mogoč," je dejal in dodal, da glede na to, da dialog poteka, ne vidijo razloga, da bi stavkovni odbor SPS zaostroval retoriko ali stopnjeval sindikalne aktivnosti. "V trenutku, ko to ne bo več mogoče, bomo seveda po teh ukrepih tudi posegli kot legitimnih pravicah sindikatov v socialnem boju," pravi. 

"Sindikat policistov Slovenije javno apelira na vse deležnike h konstruktivnemu dialogu in umiritvi strasti, predvsem pa k reševanju problemov (tudi najbolj perečih) navznoter in nikakor ne navzven. In predvsem skupaj," so zaključili.