Slovenija

Spust v temo

Hrastnik, Trbovlje, 13. 10. 2025 07.24 | Posodobljeno pred 8 urami

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Močne neonske svetilke, ki osvetljujejo pravilno oblikovane stene rova in položene železne rešetke na tleh, ki omogočajo varen korak, dajejo vtis, da bo spust v opuščen rudniški rov še kar ležerno pohajkovanje. Toda taki so samo prvi metri. Kmalu ostane le še sij naglavnih luči, tunel zagrne popolna tema. Neravna podlaga in spolzko blato otežujeta hojo in tistih pet kilometrov med Hrastnikom in Trbovljami je nenadoma videti precej daljših. "Dajte, to je čisto navaden sprehod," pa se ob tem smejijo nekdanji rudarji, ki so po nedrjih Zasavja nekoč prehodili na stotine, tisoče kilometrov.

Ni le Šaleška dolina z Velenjem in Šoštanjem tista, ki je v Sloveniji sinonim za knape, kot si sami pravijo rudarji. Ob rudnikih se je industrijsko in ekonomsko razvijalo tudi Zasavje. Medtem ko so širšo Slovenijo oskrbovali s premogom za ogrevanje in električno energijo, so se gradila stanovanja in ostala infrastruktura za prebivalce, ki so svoj dom našli v teh koncih države – številni prav zaradi rudarskega kruha. 

Čeprav je ta zdaj že vrsto let preteklost, tradicija v teh krajih še vedno živi. Številni pohodniki so se zato znova odpravili na pohod na t. i. Pot Srečno, ki nosi simbolično ime po znamenitem pozdravu kameratov in povezuje občine Laško, Hrastnik, Trbovlje ter Zagorje ob Savi.

"Je pot žive zgodovine, postlana s predanostjo in trdoživostjo naših prednikov. Rudarska zapuščina, ki združuje, označuje in oblikuje kraje, skozi katere je speljana omenjena pot, je ustvarjala njihovo identiteto in razvoj," pravijo organizatorji. 

Večji del 30-kilometrske poti vodi skozi razgibano hribovito območje s premogom v svojih nedrjih, ki je za vedno povezalo prebivalce teh krajev, letos, ob četrti izvedbi prireditve to soboto, pa so se prvič odločili, da udeležencem ponudijo možnost, da del prehodijo tudi pod zemljo. 

S sonca v temo

Sončen konec tedna je privabil številne pohodnike, prvi so iz Laškega krenili že ob pol osmih zjutraj. Okoli enajstih pa je že bilo živahno pred Mlakarjevim stanovanjem v Hrastniku, muzejskim delavskim stanovanjem rudarja Franca Mlakarja, ki stoji le nekaj metrov od vhoda v rudniški rov. Tam je bila postavljena pohodniška postojanka, na kateri so si "nadzemski" pohodniki nekoliko odpočili, odžejali in dobili žig v kartonček, preden so se odpravili naprej po cesti proti Trbovljam.

Tisti, ki so se zbirali nekoliko nižje, pa so imeli drugačne opravke. Ali je čelada dobro pričvrščena, naglavna luč deluje? Pred vhodom v rov je bilo treba podpisati prijavnico, rudarji so jih razvrščali v skupine z nekajminutnimi razmaki, saj je bilo tistih, ki so do Trbovelj želeli pod zemljo, preveč, da bi lahko vse hkrati varno privedli na drugo stran. Število mest so vnaprej omejili na 100 pohodnikov, čelada je bila obvezna – če že ne rudarska, vsaj planinska ali kolesarska. Mlajšim od 14 let vstop ni bil dovoljen.

"Pripravljeni?" vpraša Gregor Hvala, nekdanji rudar, ki prevzame vlogo vodnika na čelu prve skupine. Skozi velika železna vrata gruča zakoraka v rudniški rov. Blag spust navzdol osvetljujejo močne rudniške svetilke, po gladko zaobljenih svetlih stenah se vijejo metri kablov, tla so suha, po sredini so položene tudi železne rešetke, ki nudijo ravno podlago. 

Vstop v rudniški rov brez nadzora je sicer strogo prepovedan, vrata so zapečatena, razen za posebne, organizirane priložnosti, kot je denimo Jamatlon, oviratlon s preprekami, ki jih je treba premagovati na poti do cilja. A tudi brez njih je prebijanje pod zemljo kar zahtevno. Niz neonskih svetilk izgine za našimi hrbti, svetlobo dajejo le še snopi naglavnih svetilk, spredaj in zadaj za skupino pa je črna tema. 

Snopi svetlobe v črni temi
Snopi svetlobe v črni temi FOTO: Damjan Žibert

Spremeni se tudi podlaga, ravne podlage železnih rešetk ni več, namesto tega se vso pot pod nogami vijejo tračnice, ki tla razdelijo na tri dele. Ker pa je jama živa stvar, se spreminja tudi podlaga. Stene so enkrat opečnate, drugič jih prekrivajo kapniki. Enkrat je lažje hoditi med tirnicami, čez nekaj metrov pa te tam pričakajo spolzke blatne luže. Ob robu te lahko presenetijo železni klini v steni in nenadoma zadoni udarec. Nemudoma postane jasno, zakaj v rov ne spustijo nikogar brez čelade. Tu in tam so nametane lesene deske, položene cevi, zato je treba ves čas paziti, kam se stopa.

Gregor pa vseeno vodi skupino suvereno naprej z nezmanjšanim tempom. Pametne ure kažejo, da se kilometer podzemne poti premaga v 12 minutah. Na repu kolone je Stanka, Gregorjeva žena. Spominja se, kako je bilo prvič, ko ji je soprog pokazal jamo. Tisto pravo jamo. "Greš v temo, se spustiš v rov po strmih spolzkih stopnicah približno 300 metrov. Vsepovsod kaplja, blato, prah ... paziš na glavo, pa te kljub temu preseneti prenizek strop. Ne znam si predstavljati, da v takem delaš vsak dan, nekaj let ... poklon rudarjem," je strnila občutke, ki so jo takrat prevevali, ko si je pobližje ogledala moževo 'pisarno'. 

Temperatura v jami je bolj ali manj stalna, skozi vse leto je približno 12 stopinj. Poleg vetrovk greje tudi Gregorjev tempo, ko hitimo mimo različnih kosov opreme, ki so ostali iz preteklih časov. 

Orientacije globoko pod zemljo praktično ni. "Niti sanja se mi ne, kako daleč smo, kar se mene tiče, bi bili lahko spet v Hrastniku," se pridušeno smeje nekdo iz skupine. Zadnjih nekaj sto metrov rova je nato spet bolj utrjenih, bližajo se Trbovlje. Snop dnevne svetlobe pospremijo zvoki lokalnih ljubljencev, skupine Laibach.

Na izhodu nas pozdravi toplo oktobrsko sonce. Dobrih pet kilometrov dolgo neravno pot pod zemljo smo v Gregorjevem tempu prehodili v zgolj eni uri. "Počasi sem šel zaradi drugih, če je 30 ljudi, drugače ne gre. Sam sicer potrebujem 20 minut za to pot," sam povsem stoično skomigne z rameni. Razumljivo, saj je v teh rovih preživel velik del svojega življenja. Nazadnje je bil po službeni dolžnosti tam pred tremi tedni, saj je pot še vedno treba ohranjati prehodno in varno. Če bi se še enkrat rodil, bi bil še enkrat knap, je popolnoma jasen. 

Gregor Hvala
Gregor Hvala FOTO: Damjan Žibert

Nekdanji rudar je tudi Janko iz Laškega. Na pohod se je odpravil zaradi prijatelja Mateja, ki je nekoč poslušal njegove službene pripovedi in anekdote ter si ob tem tudi sam zaželel, da bi se vsaj enkrat odpravil v globine, zato sta zdaj odšla skupaj. "Zame pa je to že zgodovina, leta 2014 so nas odgnali stran," Janko odmahne z roko ob spominu na žalosten čas zapiranja zasavskega rudnika, izgube delovnih mest in žalosti v regiji.

Pri 18 letih se je v rudnik odpravil tudi Miloš, ki je tam dočakal pokoj. "Med potjo smo ves čas razmišljali o rudarjih, o nesrečah, kako so delali osem ur pod zemljo, drug svet," pravita Laščanki Magda in Helena, preden se pohodniki odpravijo naprej proti cilju nadzemske poti v Zagorju ob Savi.

Na trboveljski strani rudniškega rova
Na trboveljski strani rudniškega rova FOTO: Damjan Žibert

"Ali si rojen rudar, narediti ga ne moreš," smeje navrže še en knap, Stane Stanič, ki iz rova privede drugo skupino. Oni so za pot potrebovali uro in 25 minut. "Ja, vmes sem jim še kaj povedal," je dobre volje.

Stane Stanič
Stane Stanič FOTO: Damjan Žibert

Njegovo življenje je še naprej v temi, zdaj je namreč nadzorni inženir pri projektu Drugi tir med Divačo in Koprom, trenutno nadzira gradnjo dveh najdaljših, več kot šestkilometrskih tunelov na trasi. Med gradnjo so se prebili skozi 80 kraških jam. Že 30 let tako dela pod zemljo in tudi on pravi, da bi še enkrat naredil enako. Jama te zasvoji, prizna. 

KOMENTARJI (21)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

flojdi
13. 10. 2025 13.15
??Delat tam...uff
Grickoficko
13. 10. 2025 13.04
+1
Iz teme v temo ko prides na slovensko povrsje
osservatore
13. 10. 2025 12.41
+0
Zakaj se pod SD šlamastiko bebcem Prednikom ne da komentirati?
knap11
13. 10. 2025 11.51
+4
Ko sem pred mnogimi leti prebral, a je bilo Trbovlje pred leti, verjetno nekje v šestedesetih ali sedemdesetih letih na četrtem mestu (4.) v Jugoslaviji po BDP, tega preprosto nisem mogel verjeti. Četrto mesto po BDP, hmmm, a je to mogoče? Verjetno pomota sem si mislil. Da so Trbolje sinonim za težko, tudi umazano industrijo in močno škodljivo za zdravje prebivalcev v dolini, to sem vedel. In sem razmišljal kaj vse v tej zasavski dolini daje kruh ljudem, sicer nagaran, a dober kruh...... Trbovlje niso bile zgolj sinonim za revolucionarne podvige, Tudi ustanovitev KPS v aprilu leta 1937 in kot med ostalimi Rudnik Trbovlje - Hrastnik, kjer je bil prvi delavski štrajk v že pokojni Jugoslaviji, Termoelektrarna Trbovlje, Rudis, IBT kjer so imeli menda sploh prvi računalnik v Jugoslaviji, velik baje kot omara ali po pripovedovanju, zato ne vem, če to povsem drži celo nekaj omar skupaj pa cementarna Trbovlje, Mehanika Trbovlje in še sploh da ne pozabim na STT ali Strojna tovarna Trbovlje, kjer je v njenih najboljših časih delalo cca 1500 kovinarjev, kasneje tudi Deloza pa s svojimi tovarnami tudi prisotni Iskra, Peko in še kaj bi se našlo. In seveda tudi Splošna bolnišnica Trbovlje, ki ravno letos praznuje 100 (stoto) obletnico obstoja....... In potem sem čez mnogo let v časopisu Delo ponovno lahko prebral, da je bilo Trbovlje, moj ponos nekoč na četrtem mestu po BDP. Bilo, a z osamosvojitvijo plačalo visoko ceno, ko ne nekoč z cca 45 brezposlenih oseb nazadovalo na cca 3500 brezposlenih in na katero mesto po BDP v državi Sloveniji? Ja no, boljši zrak se pa diha in pljučnih pa še kakih bolezni in tudi mnogih prezgodnih smrti je tudi zagotovo manj, kot pa v tistih, za nekatere, ki so bili zaposleni v dobrih firmah dobrih časih. Vsaj nekaj pozitivnega:)
komandos
13. 10. 2025 11.07
-5
Ja tako ti je to ko ti komunisti vladajo z Kučanom na čelo se ne more soditi ne sodišču ne policiji ne vladnim politikom Golobizem PAČ
zibertmi
13. 10. 2025 15.45
ja ti že veš.prvo ključavnico je v zasavju obesil obrambni minister takrat -janez janša ,na vrata podjetja peko.delavke so ostale brez vseh pravic takrat
Dragica Cegler
13. 10. 2025 10.11
+3
Punto Kristo Zato,ker ta gospod,če bi bil doma in skrbel za svoje otroke, bi bil še danes živ Če jih je imel 6 bi imel polne roke dela.Sucer se pa 99% tistih,ki imajo opravka s policijo nič hudega ne zgodi,ker ,ko te pozove represivni organ pač počakaš in se ne upiraš.Sem pa prepričana,da ta gospod ni skrbel za svoje otroke in je posledično morala država, se oravi tudi jaz Skrbel pa he za svojo oskrbo s substancami in se za koga..Zato z moje strani ni nikakršnega obžalovanja, po informacijah o njegovi zgodovini,pa verjetno tudi njegovi otroci živijo bolj sproščeno. In bolje.
Svobodna Republika Butale
13. 10. 2025 09.39
+3
Novinarstvo pa tako svobodno.
Svobodna Republika Butale
13. 10. 2025 09.17
+2
Prednikovih obtožb tudi ni zaželjeno pokomentirati?
Svobodna Republika Butale
13. 10. 2025 09.10
+6
Spust v temo se sme komentirati, drugih nepomembnih političnih in looovskih člankov, prispevkov pa raje ne, ane? Sploh, v kolikor so iz levega pola.. Svobodno. Izredno svobodno.
Svobodna Republika Butale
13. 10. 2025 09.10
+1
PuntaChristo
13. 10. 2025 08.57
-1
Kako to, da nič ne napišete o tem, da je slovenska policija odgovorna za smrt Armina Đutovića? Se spomnite te zgodbe?
Protoc
13. 10. 2025 09.07
+3
Ja a ne..zanimivo povsod pisejo o tem..tukaj pa preprosto vidis kar iz bruselja uvalijo..in to seveda z polno cenzuro..še A ne smes reči.
bronco60
13. 10. 2025 10.11
+1
štrekeljc
13. 10. 2025 11.42
+1
Se, ja. Pijan in zadrogiran je razgrajal po Čopovi in napadal mimoidoče.
Rock8
13. 10. 2025 12.39
+1
Jah,razgraju je tm po čopovi,pa jih je dubu
Rožle Patriot
13. 10. 2025 08.02
+10
Vojne je konec! ... Komenterat se pa še vedno ne sme .... ccc ... pa samo zato, ker je Trump !!!
Neža0O1
13. 10. 2025 08.45
+2
Seveda, sedaj se bi ga hvalilo in to se ne sme.
Protoc
13. 10. 2025 08.53
+4
Cenzura na veliko od kar smo dovolili narod da prihaja peš brez dokumentov..mi državljani smo za vse krivi, treba je plačati položnice davke, kazni, da lahko dlnasa drzava hrani in nagrajuje ljudi brez dokumentov..iz maroka, afganistana..itd..ne vem zakaj so tukaj..eden razlog je že..KER NE DELAJO, AMPAK SO MAFIJA..KI BO ŠE KAJ NAREDILA NARODU!!! BANDA SAMA BANDA V PARLAMENTU..PRODALI BIBSE ZA 1€
Protoc
13. 10. 2025 08.55
+7
V mestu LJUBLJANE, ko dobro pogledas in začneš steti, VSAKI 3 ČLOVEK JE DRUGACNE KULTURE..HALO GLUPANI V PARLAMENTU TUKAJ JE 2MILIONA LJUDI IN VI STE JIH PRIPELJALI 400.000 DA ZIVIJO V SLOVENIJI?
nikolinormalen
13. 10. 2025 08.58
+1