Agonija srbskih delavcev: '700 evrov za mesec in pol dela. Za Slovenijo smo nevidni’

Osem srbskih delavcev je mesec in pol delalo v Nemčiji za slovenska podjetnika, a so na koncu ostali brez celotnega plačila. Tako trdijo razočarani delavci, medtem ko lastnica podjetja vztraja, da je denar nakazala. To je še ena od zgodb prevaranih delavcev, ki so priložnost za dober zaslužek videli v tujini. Delavci so se iz Nemčije v Slovenijo odpravili s kombijem in vsem orodjem. Brez denarja in izčrpani po napornem potovanju so v soboto prišli po svoje plačilo v Rogatec, a jih lastnica podjetja ni želela sprejeti. Lačnim in premraženim so na pomoč priskočili domačini, ki so jim podarili hrano in pijačo ter jih brezplačno odpeljali v Zagreb, da so se lahko nato po mesecu in pol dela v Nemčiji vrnili domov.

Sedem delavcev je iz Srbije v Nemčijo odpotovalo 10. septembra (eden se jim je pridružil v oktobru), kjer so delali na dveh gradbiščih v nemškem Geisenfeldu in Weissenburgu. Delavci so tja odpotovali prek podjetja Ferčec J iz Pregrade na Hrvaškem, ki je očitno še eno od podjetij v lasti zakoncev Alojzije in Ivana Ferčec iz Rogatca. Po mesecu in pol fasaderskega dela so dobili navodila, da se vrnejo nazaj v Srbijo, zato so zahtevali za opravljeno delo plačilo, a ga niso dobili. Lastnica podjetja, ki jih je napotilo v Nemčijo, jim je obljubila, da se bodo o plačilu pogovorili, ko pridejo v Slovenijo, zato so se odpravili na dolgo pot, da bi končno dobili zasluženo plačilo. V soboto, 28. oktobra so prispeli v Rogatec, a jih lastnica ni sprejela. Še več. Trdi, da so bili srbski delavci poplačani, v Rogatcu pa jih je pričakovala v petek in ne v soboto, ko so tja prispeli vsi izmučeni.

Zgodba je v javnost prišla po objavi videa na Facebooku, na katerem eden od teh delavcev razlaga, kako so ostali v Nemčiji brez plačila, ker so verjeli, da bo lastnica podjetja izpolnila svoje obveznosti do njih. Kmalu za tem sta se na Facebooku oglasila tudi zakonca Ferčec, ki vztrajata, da gre za blatenje njunega ugleda, saj naj bi delavce vendarle poplačala.

Trdita, da je bilo dogovorjeno, da dobijo delavci najprej akontacijo plačila, ko bo projekt zaključen, pa prejmejo dokončno plačilo. Trdita, da sta delavcem akontacije plačila nakazala preko vodje gradbišča in enega od osmih delavcev, v primeru delavca Aleksandra Nemova, ki je spregovoril na posnetku, ter še enega delavca, pa sta akontacijo nakazala njunima sestri in ženi.

Kaj pa preostalo plačilo?

Govorili smo z Nemovom, ki je dejal, da ni res, da so dobili celotno plačilo. "To so gnusne laži," pravi in pojasnjuje, da je za mesec in pol dela v Nemčiji dobil le okoli 700 evrov, in sicer 400 evrov akontacije in nato še 300 evrov plačila, kar je bistveno manj kot je bilo dogovorjeno. Ves denar, ki ga je nakazalo podjetje, pa ni bil namenjen zgolj plači, še opozarja, pač pa tudi za nakup orodja, s katerim so delali na dveh gradbiščih, in potne stroške.

Ferčeceva pravi, da je vodji gradbišča za vse delavce nakazala 5430 evrov, enemu od delavcev še 5700 evrov, ženi enega od delavcev 300 evrov ter sestri Nemova 600 evrov. Trdi, da je Nemov od vodje gradbišča dobil 300 evrov, od drugega delavca pa 600 evrov, zato vztraja, da njegove trditve niso resnične. Prav tako trdi, da projekt še ni zaključen in končno plačilo zato tudi še ni dospelo. Vse skupaj sta zakonca Ferčec sicer podkrepila z dokazili o plačilu, ki pa na račune omenjenih oseb prihajajo iz najmanj treh različnih virov, in sicer podjetja Fil Monting (v lasti zakoncev Ferčec), z računa Alojzije Ferčec ter računa podjetja Ivan Ferčec s.p..

Dolžna naj bi bila od 10.000 do 12.000 evrov

Če izračunamo, sta zakonca osmim delavcem za mesec in pol garanja na dveh gradbiščih v Nemčiji nakazala okoli 12.000 evrov, kar pomeni okoli 1250 evrov na osebo. Nemov vztraja, da tega zneska ni dobil, prav tako opozarja, da so v teh zneskih upoštevani še stroški za nakup orodja in potni stroški. Na vprašanje, koliko mu torej dolguje Ferčeceva, odgovarja: "Vsem nam dolguje med 10.000 in 12.000 evri."

Znova izigrani

Osem razočaranih delavcev se je po napornem potovanju ta konec tedna vendarle vrnilo domov. Upravičeno jih skrbi, ali bodo bili poplačani in predvsem v kakšni meri. Zakoncema Ferčec ne verjamejo več, se pa zavedo, da gre za njihovo besedo proti njuni. "Verjel sem ji. Zaupal sem. Delali smo šest dni na teden od jutra do mraka,« pripoveduje Nemov, ki se počuti znova izigrano. Znova pa zato, ker je eden od delavcev, ki so ostali brez plačila že leta 2013, ko je delal v ruskem Sočiju v času priprav na zimske olimpijske igre. Še bolj je v skrbeh za njihovo usodo, saj so v Nemčiji delali brez urejenih papirjev. »Trdila je, da bo uredila vse papirje in dovoljenja za delo," pripoveduje.

Delavci zdaj upajo, da slovenska zakonodaja izkoriščanja delavcev ne bo dovolila, čeprav žalostno ugotavljajo, da imajo malo možnosti. "Za Slovenijo smo nevidni," pravi Nemov, saj nimajo vseh potrebnih papirjev. V soboto zvečer, ko Ferčeceve niso dočakali, so šli tudi na policijsko postajo in prijavili njeno ravnanje.

Vprašanja o tem, ali so v tem primeru dobili kakšno prijavo in kako so oziroma bodo ukrepali, smo naslovili na pristojno PU Celje, prav tako smo se obrnili tudi na Inšpektorat RS za delo glede tega, ali so dobili kakšno prijavo zoper podjetja v lasti Antonije in Ivana Ferčeca. Njihovih odgovorov še nismo prejeli.