Srebrna nit: Od koalicije pričakujemo, da temeljito zaviha rokave

Predsednica Društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden je spomnila, da bodo uradni rezultati referenduma znani šele konec januarja, vse do takrat pa novela ne bo uveljavljena, prejšnji zakon vlade Janeza Janše pa začne veljati 1. januarja 2023. Zato imajo predsednik vlade Robert Golob ter ministra za delo in zdravje Luka Mesec in Danijel Bešič Loredan pred sabo izjemno pomembne naloge – upravičiti bodo morali zaupanje ljudi, ki verjamejo, da bodo uredili slab zakon prejšnje koalicije, da ljudem januarja ne bodo odvzete pravice, je dejala.

Pričakuje, da bo vlada pri pisanju novega zakona upoštevala stališča stroke, izvajalcev in uporabnikov, nov zakon pa bo starejšim zagotovil ustrezne pravice: "Od koalicije, ki smo ji na nek način izkazali zaupanje, pričakujemo, da temeljito zaviha rokave," je poudarila.

Novo ministrstvo za solidarno prihodnost, katerega ustanovitev je po potrditvi zakona o vladi na nedeljskem referendumu vendarle mogoča, po njenih besedah predstavljala upanje, saj naj bi združevalo vse, kar je treba narediti na tem področju.

Po njenih besedah je nasprotna stran v času kampanje objavljala stvari, ki sploh niso predmet novele, ki zgolj zamika dva segmenta dolgotrajne oskrbe za eno leto. Vsak, ki je prebral zakon prejšnje vlade, je lahko ugotovil, da se ga ne da izvajati, da je slab in nerazumljiv. Prav tako je nejasen glede pravic, ki pripadajo posamezniku, je poudarila.

Marolt Medenova je ob tem izpostavila tudi pomen potrditve novele o Radioteleviziji Slovenija (RTVS).

Na ZZZS po potrditvi sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi pričakujejo vsebinsko prenovo zakona

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po potrditvi sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi na referendumu poudarjajo, da je nujna vsebinska prenova osnovnega zakona ali priprava novega. Kot pojasnjujejo, osnovni zakon zaradi "številnih pomanjkljivosti" ne more doseči svojega namena, torej z začetkom leta 2023 zavarovanim osebam omogočiti dostop do pravic dolgotrajne oskrbe.

Zakonodajalca in pristojna ministrstva tako pozivajo, da v okviru širšega družbenega dialoga, takoj pristopijo k pripravi zakona, ki bo omogočil, da bodo zavarovane osebe oziroma upravičenci s 1. januarjem 2024 "resnično in dejansko prejele pravice do dolgotrajne oskrbe", so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so ocenili, da časa za prenovo zakona ni veliko, zato tako od izvršilne kot tudi zakonodajne veje oblasti pričakujejo, da bosta nemudoma pristopili k pripravi rešitev. Hkrati opozarjajo, da nove zakonske rešitve potrebujejo tudi ustrezen čas za vzpostavitev sistema pri vseh deležnikih.

Na ZZZS tako zatrjujejo, da se bodo tudi v bodoče kot eden izmed ključnih deležnikov vključevali v aktivnosti vzpostavitve dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti v državi, ki ga državljani nujno potrebujejo.

Skupnost socialnih zavodov pozdravlja referendumsko potrditev 

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije referendumsko potrditev sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi  pozdravljajo, saj to pomeni pridobitev časa za sprejetje nujnih popravkov zakona in povezanih pravilnikov, je navedel sekretar skupnosti Denis Sahernik.

Na podlagi izhodišč, ki so se izoblikovala skozi dosedanje razprave, in dodatnega časa, ki ga zagotavljajo spremembe, je v sodelovanju z vsemi deležniki mogoče sprejeti popravke, ki bodo dejansko vsem državljankam in državljanom omogočili dostop do potrebnih storitev dolgotrajne oskrbe, ne glede na njihovo premoženjsko stanje, kraj bivanja in druge osebne okoliščine, meni.

Pri tem bo po njegovih besedah ključen odmik od prakse, po kateri se v pripravo zakona ni vključevalo strokovne in zainteresirane javnosti, številne strokovne pripombe pa v večini primerov niso bile upoštevane.

Spomnimo

Volivci so na nedeljskem referendumskem glasovanju prižgali zeleno luč zakonom o vladi, RTVS in dolgotrajni oskrbi. Za uveljavitev sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi je glasovalo 62,23 odstotka volivk in volivcev, proti pa 37,78 odstotka.

Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi predvidevajo enoletni zamik začetka izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, tako oblike institucionalnega varstva kot na domu. Spremembe zakona prinašajo tudi dodatna sredstva za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev v višini okoli 30 milijonov evrov.