Sreča je umetnost, ali je možna na delovnem mestu?

Sreča je zagotovo pojem, ob katerem se redkokdo ne zdrzne, saj si je vsi želimo. Čeprav obstaja veliko vidikov in si srečo vsak predstavlja po svoje, se bo najbrž večina strinjala, da je nimamo na vseh področjih. In vsak si želi srečo tam, kjer je nima. Ali pa je morda sploh ne opazi, če in ko jo ima? Sreča je torej med drugim stvar percepcije.

In res se nam je Meik Wiking, ko smo se srečali, zdel preprosto srečen, čeprav njegovega zasebnega življenja niti ne poznamo. Zgolj nasmeh, njegova dobra volja in podatek, da je mojster sreče, so ustvarili vtis in mnenje. A mnogokrat je sreča, kot bomo videli kasneje, povezana z dogodki, ki se na prvi pogled ne zdijo pomembni. Najprej pa smo se z Wikingom, ki je v Slovenijo prišel v okviru konference En.ekonimik & industrija 019 na povabilo za energetiko specializirane medijske hiše Montel Energetika, pogovarjali, zakaj je pomembno, da smo v službi zadovoljni.

Številni zaposleni pojmov sreče in službe ne povezujejo – več kot 50 odstotkov ljudi na delovnih mestih ni srečnih. A Meik Wiking, ki prihaja iz Danske, ki velja za eno najsrečnejših držav, potrjuje, da sreča na delovnem mestu lahko pripomore k rasti družbenega bruto proizvoda. "Če so so zaposleni na delovnem mestu srečni, se učinkoviteje posvečajo rešitvam in reševanju problemov, manj časa so bolniško odsotni ter dlje časa ostanejo v podjetju. Podjetjem to seveda koristi, zato bi se morala osredotočati na svoje zaposlene. In taka povezava je logična, kajti ljudje, ki na delovnem mestu niso srečni, bodo svoje sposobnosti vlagali drugam," je prepričan.

Sreča na delovnem mestu je torej pomembna. Zato sogovornik meni, da če podjetja želijo privabiti delavce, jim morajo zagotoviti dobre delovne pogoje. In kaj bi morali delodajalci narediti, da bi bili njihovi zaposleni bolj zadovoljni? Wiking meni, da bi moralo vsako posamezno podjetje ugotoviti, kaj pri njih najbolj deluje, kateri recept je najbolj učinkovit. Prvi korak pa je, da začnejo meriti. "S tem smo začeli v nekaterih podjetjih v Kopenhagnu. Spremenili smo jih v 'kroge sreče' in ves čas sledili zaposlenim, ki so ostali anonimni. Če je na primer oseba navajala visoko stopnjo stresa in nizko stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu, smo preizkusili različne metode in pogledali, ali lahko zmanjšamo stres, o katerem govorijo ljudje in povečamo zadovoljstvo. Pravzaprav smo delali poskuse. Ampak najprej smo določili situacijo – ali si delodajalci napačno razlagajo nizko ali visoko stopnjo zadovoljstva zaposlenih v podjetju."

Ob tem bi morala podjetja v prvi vrsti jasno opredeliti vlogo in dolžnosti zaposlenih ter jih seznaniti s pričakovanji delodajalca: "Podjetje je v veliki meri odgovorno za izkušnjo zaposlenega, zato močno vpliva na njegovo doživljanje dela v povezavi s srečo. Strukturne težave v podjetju so element, nad katerim zaposleni nima nadzora ali ga ima zelo malo." Zato delodajalcem svetuje, da svojo pozornost usmerijo na področja, kot so medsebojni odnosi, prijaznost, velikodušnost, zaupanje in zadovoljevanje osnovnih finančnih potreb.

Pomembno je razmejiti delo in zasebno življenje

Ljudje se torej vrtimo še okrog enega vprašanja, ki je povezano s sodobnim svetom in hitrim tempom življenja. Stres. Rušilec miru, občutka sreče in splošnega zdravja pri vse več posameznikih. Pogosto je povezan s pritiski v službi. Zato je pomembno, da smo sposobni ohraniti ravnotežje med delom in zasebnim življenjem. "Videl sem primere, ko so se ljudje preselili iz Londona in New Yorka v Kopenhagen. Povedali so, da se jim je izboljšala kakovost življenja, mnogim med njimi zaradi boljšega ravnotežja v službi. Rekli so: zdaj imam lahko dobro kariero, ob tem pa sem še vedno lahko družinski človek in vsakodnevno večerjam s svojimi otroki," je navedel primer strokovnjak za srečo.

Da je ravnotežje med službenim in zasebnim življenjem pomembno, dokazuje še en primer, ki ga je navedel Meik Wiking. V ZDA so ljudje, ki imajo otroke, manj srečni kot tisti, ki jih nimajo. V nekaterih nordijskih državah je ravno obratno. In to ni zato, ker so nordijski otroci bolj pridni kot ameriški, temveč zato, ker je v teh državah lažje imeti družino zaradi uravnoteženega službenega in zasebnega življenja, je poudaril sogovornik.

Kaj nas naredi srečne?

Wiking je avtor svetovnih knjižnih uspešnic Hygge in Lykke, ki podrobneje opisujeta umetnost dobrega življenja. Hygge je danska in norveška beseda, ki pomeni ustvarjanje intimnih trenutkov, uživanje v pomirjujočih stvareh, iskanje vsakdanjih stvari, ki osrečujejo. Danci menijo, da ta občutek predstavlja recept za srečo in morda prav zato veljajo za enega najsrečnejših narodov na svetu.

Zato nas je zanimalo, kaj konkretno za večino ljudi pomeni sreča, kako jo opisujejo? Sogovornik se je ob tem vprašanju nasmehnil, saj je ravno zjutraj dobil odgovore, česa se ljudje radi spominjamo. "Zjutraj smo prejeli zbirko več kot 1000 lepih spominov, ki smo jih zbrali z vsega sveta. In zelo so si podobni: uživanje dobre hrane, plavanja v jezeru brez kopalk, igranje s starimi starši … Torej, v različnih državah so ljudje navajali zelo podobne izkušnje. Menim, da gre za smisel življenja, za občutek povezanosti z drugimi ljudmi, za pozitivno čustveno izkušnjo na dnevni ravni – veselje, užitek in podobno. Torej, ko poskušamo meriti srečo, pogledamo različna prepričljiva stanja, ki sestavljajo kakovostno življenje," je izpostavil.

In kaj imajo skupnega ljudje, ki so srečni? Sogovornik je prepričan, da so to tri stvari: geni, okoliščine in pogled na življenje. Geni vplivajo na to, ali smo bolj ali manj srečni ljudje, kar dokazujejo raziskave enojajčnih dvojčkov, ki so zelo podobno srečni. Okoliščine kažejo precej jasne vzorce, zakaj so ljudje v nekaterih državah bolj srečni kot v drugih. "Okoliščine so na primer: bruto družbeni proizvod, pričakovana življenjska doba, nizka stopnja korupcije, mir in varnost, naložbe v infrastrukturo zdravstvenega izobraževanja … Na koncu so še odločitve, pogledi ljudi: kakšno službo imamo, ali smo brezposelni, ali smo optimisti, smo dobri pri ohranjanju zvez … " je pojasnil Wiking.

Kako srečni smo Slovenci?

Ker so Danici eni izmed najsrečnejših narodov na svetu, nas je zanimalo, katere države so še v tej eminentni družbi in kje ljudje nimajo te sreče, da bi bili zadovoljni. Sogovornik je povedal, da svetovno poročilo o sreči, ki vključuje 150 držav, kaže, da so ljudje najmanj srečni v Siriji, Afganistanu in Srednjeafriški republiki. "Najbolj srečnih pa je 10 držav: Danska, Finska, Norveška, Švedska, Islandija, Švica, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Nizozemska," je pojasnil. Seveda smo se takoj vprašali, na katerem mestu smo Slovenci. Vpisali smo se na 42. mesto. "Vendar, če pogledamo zadnjih 10 let – stopnja sreče se je v Sloveniji povečala za pet odstotkov. V nekaterih državah se je na primer znižala – v Ameriki in na Kitajskem," je dodal.

Dejavnik, ki nas lahko pripelje do dobrega počutja in občutka, da smo nekaj dobro naredili, je motivacija. Ampak zakaj nam je pogosto primanjkuje? Zakaj se dogaja, da ne zberemo toliko volje, da bi se lotili stvari, ki jo imamo radi in nas osrečujejo? Wiking meni, da ne gre nujno za pomanjkanje motivacije, temveč za boj med odločitvama – ali takojšnje zadovoljstvo ali dolgoročni cilj. "Ameriški pisatelj Elwyn Brooks White je napisal, da je vsako jutro, ko se je zbudil, kolebal med: ali rešiti svet ali uživati v svetu. Menim, da nas ima mnogo enak občutek. Radi bi naredili spremembe, stremimo k dolgoročnim ciljem, ampak na dnevni ravni si želimo takojšnje zadovoljstvo."

In kaj lahko naredimo, da bomo bolj zadovoljni s svojim življenjem? Sogovornik meni, da je za posameznika najboljši način, da sledi sreči. Začne naj opazovati vzorce in se zavedati, kateri dnevi ga naredijo bolj srečnega in s katerimi aktivnostmi se je ukvarjal v teh dneh in so ga pripeljale do visoke stopnje zadovoljstva. "Pomembno je, da se zavedamo, kje smo doživeli srečno izkušnjo, poleg tega pa skušamo poiskati in razumeti, katere so tiste aktivnosti, v katerih uživamo in nas nič ne stanejo," je pojasnil.

Za konec smo Wikinga vprašali, zakaj nas vedno bolj izpopolnjena tehnologija in družbena omrežja ne zapolnjujejo z občutki sreče, po katerih hlastamo? Sogovornik meni, da je eden izmed razlogov človekova težnja po primerjavi. Na družbenih omrežjih lahko ves čas sledimo lepim stvarem, ki se zgodijo ljudem, kar zmanjšuje občutek za realnost. "Vsi živijo neverjetna življenja, hodijo na čudovite počitnice … in vse to je lahko kontrast, ki zmanjšuje zadovoljstvo z lastnim življenjem," je poudaril. Ob tem je dodal, da če se nočemo počutiti ujeti v digitalnem svetu in biti zato nesrečni ali celo odvisni od njega, si moramo postaviti jasne meje – kdaj in koliko časa na dan bomo posvetili digitalni tehnologiji. Preostali čas pa se preprosto 'izklopimo' in se predamo stvarem, ki jih radi počnemo in nas v resnici osrečujejo.