Sreča močno povezana z osebnimi odnosi: 'Bodimo pozorni, hvaležni in prijazni'

Generalna skupščina Združenih narodov je 20. marec razglasila za mednarodni dan sreče. Prvič smo ga praznovali leta 2013, letos pa poteka pod sloganom "Bodimo pozorni, hvaležni in prijazni". Kaj pa o sreči med prebivalci Slovenije lahko pove statistika?

Zadnje štiri tedne pred izvedbo ankete v letu 2022 sta bili kar dve tretjini (66 odstotkov) sodelujočih oseb, starejših od 16 let, srečni ves čas ali pa večino časa. To je za sedem odstotkov več kot v letu 2018, ko je Statistični urad RS (Surs) izvedel podobno anketo. V obeh opazovanih letih pa je bil delež takih, ki so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, približno enak.

Na občutek sreče vplivajo številni dejavniki. Kot pojasnjujejo na Sursu, se lahko marsikaj pojasni z gospodarskimi razmerami v državi, ne pa tudi vsega. Temelja za občutek sreče namreč ne ustvarjata le blaginja v državi in finančno stanje gospodinjstva oz. posameznika, temveč pomembno prispevajo tudi zdravje, položaj na trgu dela, splošno zadovoljstvo z življenjem in medosebni odnosi.

Osebe, ki so bile srečne ves čas oz. večino časa, so med merjenimi dejavniki zadovoljstva najvišjo povprečno oceno pripisale prav osebnim odnosom (8,8 od 10), kar pomeni, da dobri odnosi s prijatelji, sorodniki, sosedi in sodelavci pomembno vplivajo na občutenje sreče. V pomembni medsebojni odvisnosti pa sta se pokazala tudi občutek sreče in splošno zadovoljstvo z življenjem.

Kako pa je s pomočjo oseb okoli nas? Na materialno (npr. denar, dobrine, živila, orodje ...) ali nematerialno (npr. pogovor o osebnih zadevah, pomoč pri kakšnem opravilu ali ob bolezni) pomoč, je lani lahko računalo kar 93 odstotkov Slovencev, ki so bili stari 16 ali več let. Tisti, stari 65 let ali več, pa so lahko na tako pomoč računali v nekoliko manjšem odstotku kot mlajši.

"Subjektivno dojemanje, ali lahko računajo na tako pomoč, je bilo povezano tudi z občutkom sreče. Tisti, ki so se počutili srečne ves čas ali večino časa, so lahko bolj računali na pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov ali znancev kot tisti, ki so se srečne počutili včasih, redkokdaj ali nikoli," so ugotovili na Sursu.

Prebivalci statističnih regij, ki se počutijo srečne ves čas ali večino časa, pa medtem niso vedno hkrati tudi najbolj zadovoljni s finančnim stanjem v svojih gospodinjstvih. Tako je tudi obratno. Izenačili sta se le Obalno-Kraška in Savinjska regija, največja odstopanja pa so se pokazala pri Koroški, Pomurski in Posavski regiji. Koroška je sicer po podatkih najmanj srečna regija, ki pa je najbolj zadovoljna s finančnim stanjem v gospodinjstvu. Drugi dve pa imata ravno obraten rezultat, tamkajšnji prebivalci namreč svojo srečo ocenjujejo bolje kot zadovoljstvo s finančnim stanjem v gospodinjstvu.