Srečanja z zamejci

Predsedniški kandidat Danilo Türk se je srečal s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in njihovim predsednikom Matevžem Grilcem. Obljubil jim je večja politična prizadevanja za pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. "Lahko se zavežem, da bom vse svoje kontakte z avstrijskimi sogovorniki uporabil za to, da bosta tematika koroških Slovencev in uresničevanje 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) sestavni del pogovorov," je dejal Türk.

Povedal je še, da dobro pozna problematiko slovenske manjšine, saj jo spremlja že več kot 30 let. "Dejstvo je, da obstajajo mednarodnopravne obveznosti v korist koroških Slovencev, ki niso uresničene," je ocenil in spomnil na določbe ADP. Dodal je še, da se je želel pozanimati o pričakovanjih, ki jih imajo koroški Slovenci do bodočega predsednika.

Po besedah Grilca je ta čas glavni interes NSKS, da predsedniške kandidate seznanijo s položajem Slovencev na avstrijskem Koroškem. Kot je dejal, si zamejci želijo, da "v matični domovini ne bi bili nek drobiž, tudi strankarski" in da se morajo odnosi med Slovenijo in koroškimi Slovenci izboljšati.

Na Koroškem ostajajo odprta številna vprašanja, je poudaril Grilc in posebej izpostavil dvojezično topografijo. Ob tem je še potožil, da sta predsednik in država na koroške Slovence v minulih letih "nekako kar pozabila". "Od bodočega predsednika Slovenije pričakujemo, da se bo bolj zavzel za nas kot sedanji," je še dodal.

Tudi Gaspari s koroškimi Slovenci

Mitja Gaspari se je na pobudo koroških Slovencev srečal s predstavniki Narodnega sveta Koroških Slovencev. Gaspari je v pogovoru poudaril predvsem "pomen ekonomske trdnosti manjšine, ki je zanesljiva podlaga njene politične in kulturne identitete." Omenil je, "da bi matična država Slovenija manjšini lahko najbolj trajnostno pomagala", pri čemer je kot primer dobre prakse izpostavil ekonomsko podporo Avstrije nemško govoreči manjšini v Italiji. Gaspari ocenjuje, da bi Slovenija morala v okviru obrambe nacionalnega interesa med drugim stimulirati močna slovenska podjetja, da bi svoje odnose z avstrijskimi podjetji vsaj deloma usklajevala prek slovenskih podjetij na Koroškem.

"Močno se zavedam ranljivosti slovenske manjšine," je pojasnil Gaspari, ki meni, da je "iluzorno pričakovati, da se bo slabitev identitete manjšine ustavila avtomatično, ko bodo praktično odpravljene meje med državami." Ocenjuje še, da bi Slovenija morala v načrtovanju svoje evropske regionalne politike upoštevati, da je schengenska meja brez ustreznih ukrepov krepitve slovenske narodne manjšine v Avstriji kot prvega obrambnega obroča Slovenije, lahko tudi dvorezen meč in uvod v pritisk nemških nacionalističnih interesov v smeri proti jugu.

Matevž Grilc je pojasnil, da Gaspari po njegovem mnenju dobro pozna problematiko koroških Slovencev. Odnos Slovenije do Avstrije Grilc ocenjuje kot servilen, kar pa po njegovem mnenju ni potrebno. Slovenija bi po morala nastopati bolj samostojno, meni. Za ohranjanje identitete slovenskih zamejcev pa bi morala oblikovati skupno nadstrankarsko strategijo, je še pojasnil.