Po mnenju Zorana Thalerja je bila Evropa eden od pojmov, ki nas je poleg želje po demokraciji od začetka 80-ih združeval, zato je bilo logično, da je večina pogajanj in pogovorov v času osamosvajanja potekala poleg z Združenimi državami Amerike tudi z EU. V 90-ih letih pa je pojem Evrope po Thalerjevem mnenju začel pomeniti tisti kriterij, ki je Slovenijo ločeval od nekaterih drugih držav v Evropi. Pri tem je omenil Hrvaško in Slovaško, ki sta šli po poti izolacije. Sedanji šef diplomacije Dimitrij Rupel je Evropo primerjal s športnim tekmovanjem, ki pa ga je po njegovem treba jemati zelo resno. Poudaril je, da je Slovenija v pičlih devetih letih prišla v prvo skupino kandidatk za članstvo v EU in do zavidanja vrednega statusa, če upoštevamo, da je izšla iz problematične Jugoslavije. Po mnenju Borisa Frleca ''je srečna okoliščina, da Evropa obstaja''. Evropska unija pa je gospodarski prostor, v katerem se Slovenija lahko razvija in pomeni večje blagostanje ter varnost.
''Evropa je tisto, kjer smo in tisto, kjer še nismo,'' je na vprašanje moderatorja okrogle mize o tem, kaj Evropa pravzaprav je, odgovoril Lojze Peterle, ki je sicer spregovoril predvsem o času tik pred osamosvojitvijo in po njen ter orisal vlogo Nemčije pri tem. Tudi Davorin Kračun je menil, da Slovenijo z EU druži gospodarstvo, saj je že pred osamosvojitvijo opravila večji del menjave s članicami EU.