Glavne teme dvodnevne konference bodo odnos tožilstev s sodstvom in policijo ter mednarodno sodelovanje tožilstev. Konference se poleg slovenskih predstavnikov udeležujejo tudi predstavniki institucij Evropske unije in visoki gosti institucij Sveta Evrope. Sodelujoči razpravljajo o odnosu med državnim tožilstvom in sodstvom, specializaciji tožilcev za gospodarski in finančni kriminal, etiki in odgovornosti posameznih tožilcev ter o mednarodnem sodelovanju tožilcev v kazenskih zadevah.
Generalna državna tožilka Zdenka Cerarjeva je za 24 ur povedala, da je namen konference med drugim postaviti tudi enotne etične temelje. Kot je pojasnila, nekatere države med njimi tudi Slovenija že imajo etični kodeks, na tokratni konferenci pa bodo sodelujoči postavljali skupne temelje etičnih kodeksov. Posebno mesto v diskusiji je po besedah Cerarjeve zasedla problematika organiziranega kriminala, korupcije in terorizma.
Val gospodarskega kriminala v Sloveniji
Največji val gospodarskega kriminala je Slovenijo preplavil v letih 1992 do 1996, ko so se podjetja lastninsko preoblikovala, tem preoblikovanjem pa smo rekli divje privatizacije. Najbolj priljubljene metode so bile neupravičen odpis terjate, prenos poslovnih funkcij in premoženja z družbenega na zasebno podjetje ter puščanje dolgov na družbenem podjetju. Ažurno in z dovolj znanja je pri nadzoru in preganjanju storilcev delovala le Agencija za revidiranje lastninskega preoblikovanja, ki je do leta 1999 podala 648 ovadb.
Cerarjeva na to temo danes ni želela odgovarjati, o neuspešnosti slovenskega tožilstva pa zgovorno govori tudi statistika. Tožilci so v letih od 1990 do 1999 prejeli 492 ovadb s tega področja, 126 so jih zavrgli, 136 jih je bilo konec avgusta 1999 še vedno v fazi zahteve za preiskavo, od 66 ovadb so odstopili, vložili so 73 obtožb, pravnomočnih obsodb pa je bilo 16.
Po prvi fazi lastninjenja poročil o gospodarskem kriminalu ni bilo veliko, po mnenju poznavalcev pa se je veliko neodkritih zgodb v tem času odvijalo na področju dodeljevanja državnih sredstev in prodaje državnega premoženja. Novi val gospodarskega kriminala prinaša sklepna faza slovenske privatizacije, ko se kapital koncentrira v rokah močnejših in večjih lastnikov. Sporni so tudi managerski odkupi, ki so zaradi pomanjkljivih predpisov in nejasnih pravil igre že dobili oznako sumljivo.