Kot je povedal vodja slovenskih pogajalcev in novi minister za evropske zadeve Janez Potočnik, je ustanovitev takšne skupine smiselna, saj namerava EU za kandidatke, ki bodo v unijo vstopile v prvem širitvenem valu, pripraviti eno pristopno pogodbo, za vsako državo posebej pa aneks k pogodbi.
Poleg "luksemburških" Slovenije, Poljske, Češke, Madžarske, Estonije in Cipra bodo v delovno skupino vključene še Latvija, Litva, Slovaška in Malta. Gre za štiri države helsinške skupine kandidatk, ki so se o članstvu začele pogajati leta 2000, vendar je unija tudi zanje, tako kot v primeru prve šesterice, predvidela možnost sklepa pristopnih pogajanj v 2002 in vstopa v EU v 2004. Kot je povedal Potočnik, bodo delovno skupino predvidoma sestavljali predstavniki diplomatskih misij desetih kandidatk v Bruslju. Da so se za takšno koordinacijo odločili pogajalci, pa je, kot je dejal, logično, saj gre v pristopni pogodbi za zapis dogovorjenega na pristopnih pogajanjih.
Pretirano zavzemanje skupnih stališč v fazi, ko pogajanja prehajajo v sklepno obdobje, med kandidatkami pa se glede na probleme vse bolj kažejo razlike oziroma specifičnosti, sicer ne gre pričakovati, je po srečanju opozoril Potočnik. Ob potrebi po identifikaciji skupnih točk in sodelovanju na točkah skupnega interesa se pogajalci strinjajo, da je treba hkrati vztrajati pri načelu diferenciacije in iskanju specifičnih rešitev za vsako posamezno državo.
V kontekst takšnega razmišljanja sodi tudi današnja odločitev pogajalcev, da bodo do neke mere, vsaj v začetni fazi, sodelovali oziroma se koordinirali glede sklepnega dela pristopnih pogajanj, ko bo beseda tekla o kmetijstvu, regionalni politiki in proračunu. Evropska komisija bo 30. januarja članicam predložila krovno pogajalsko strategijo za zadnji, finančni del pogajalskega procesa, "individualne" predloge za pogajalska izhodišča v odnosu do posameznih kandidatk pa šele dva meseca kasneje. Tako v tem obdobju - med krovno pogajalsko strategijo in individualnimi predlogi - pogajalci luksemburške šesterice po Potočnikovih besedah načrtujejo "najmanj še en sestanek". Po pričakovanjih bo prvi tak sestanek sklican konec februarja ali na začetku marca na Poljskem.
Pogajalci luksemburške skupine kandidatk za članstvo so se v Karlovyh Varyh na Češkem sestali že petnajstič in, tako kot na vseh ostalih sestankih, ocenili tudi napredek, opravljen v pristopnem procesu v času minulega predsedstva EU, ter izrazili pričakovanja za tekoče predsedstvo. Ocene za minulo obdobje so, odvisno od dejanskega napredka, od kandidatke do kandidatke različne; Slovenija pa je, kot je izpostavil Potočnik, z dosežki v drugi polovici minulega leta, ko je EU predsedovala Belgija, zelo zadovoljna. Nenazadnje je kot edina kandidatka izpolnila cilje iz zastavljene širitvene strategije in končala pogajanja o skupaj 26 od 29 obravnavanih poglavjih.
Sama pričakovanja za špansko predsedovanje pa so med kandidatkami skupna. Vse pričakujejo, da bo pristopni proces natančno sledil zastavljeni širitveni strategiji. To pomeni, da bi morala petnajsterica v času španskega predsedovanja, to je do izteka junija, zavzeti skupna pogajalska izhodišča za tri sklepna poglavja pravnega reda EU in s tem začeti vsebinska pogajanja o kmetijstvu, regionalni politiki in proračunu. Pričakovana je rešitev vseh nefinančnih, torej tehničnih vprašanj, vezanih na ta tri poglavja, pri vsem tem pa naj unija strogo sledi načelu razlikovanja med kandidatkami in za vsako posebej, glede na njene značilnosti, pristane na specifične rešitve.
