Dogovorila sta se, da se najprej izdelajo strokovno-znanstvene hidrološke podlage, na njihovi osnovi pa se bo natančno ugotovilo, katera vodna zajetja pripadajo eni in katera drugi državi ter koliko jih je. Ministra sta sicer pozornost posvetila predvsem režimu izkoriščanja vodnega črpališča Bužini-Gabrijeli ter zaščitnemu režimu v naravnima parkoma Žumberak in Sečoveljska dolina.
Kopač je na novinarski konferenci pojasnil, da obstajajo na nekaterih mestih vzdolž meje vodna črpališča, ki se nahajajo na slovenski strani, vodo iz njih pa uporabljajo naselja na hrvaški strani, in obratno. Tako na primer Piran uporablja vodo iz črpališča Bužini-Gabrieli, ki je delno na hrvaški strani, delno pa na še nedoločenem mejnem območju. Slovenski minister je poudaril, da v praksi ne prihaja do težav pri koriščenju teh vodnih črpališč in da še vedno velja isti režim kot za časa nekdanje države. Do težav pa prihaja glede plačevanja vodnih prispevkov, ki se na Hrvaškem zaračunavajo, v Sloveniji pa ne. To bi po njegovem kazalo urediti z meddržavnim dogovorom.
Ministra sta se po besedah Kovačeviča pogovarjala tudi o možnih skupnih projektih za zaščito Žumberaške gore in Sečoveljske doline, pri čemer bi za sredstva zaprosili Evropsko unijo. Sicer pa je bilo govora tudi o skupnem nastopu na konferenci držav podpisnic Konvencije o spremembi podnebja, ki bo novembra letos v Maroku.