Glavne teme vrha so bile trenutne politične razmere v širši regiji JV Evrope in prihodnja vloga štirilaterale spričo širitve EU in zveze Nato, saj bosta Slovenija in Madžarska letos postali članici EU, Slovenija pa še članica Severnoatlantskega zavezništva. Na zasedanju bo Slovenija enoletno predsedovanje štirilaterali predala Madžarski.
Delegacije so na zasedanju na Brdu pri Kranju vodili predsedniki vlad Slovenije, Italije in Hrvaške - Anton Rop, Silvio Berlusconi in Ivo Sanader - ter minister brez listnice v uradu madžarskega premiera Peter Kiss. Premieri so na srečanju štirilaterale sprejeli tudi skupno deklaracijo, sprejel pa jih bo tudi predsednik republike Janez Drnovšek.
Rop in Sanader za prijateljsko reševanje odprtih vprašanj
Slovenski premier Anton Rop in njegov hrvaški kolega Ivo Sanader, sta na današnjih prvih pogovorih po imenovanju nove vlade v Zagrebu pregledala glavna odprta vprašanja med državama, pri čemer sta oba izpostavila, da sta državi prijateljski in da sta pripravljeni vse probleme reševati v prijateljskem in odprtem vzdušju. Na pogovorih na Brdu pri Kranju po srečanju premierov štirilaterale sta se dogovorila, da bosta državi rešitve vprašanja dolga deviznim varčevalcem nekdanje LB skušali najti naprej na strokovni ravni z oblikovanjem strokovne komisije, nato pa tudi na politični. Pri tem je premier Rop izpostavil, da bo reševanje problema olajšalo, če bo Hrvaška ratificirala nasledstveni sporazum.
Rop je povedal, da so ga na pogovoru seznanili z "veliko verjetnostjo, da bo hrvaška vlada predlagala ratifikacijo nasledstvenega sporazuma". V zvezi s tem sporazumom bodo sicer še preverili nekatera dejstva, pozitivno pa je že to, da Zagreb razmišlja o ratifikaciji, je menil. "Z ratifikacijo bi se namreč sprostila pomembna sredstva iz naslova nasledstva za vse naslednice nekdanje Jugoslavije in znova bi se odprla pogajanja v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu glede reševanja problematike varčevalcev nekdanje LB v okviru nasledstva. To pa je tisto, za kar si Slovenija ves čas prizadeva," je dejal Rop.
Slovenski premier je sicer menil, da bosta državi odprta vprašanja bistveno lažje reševali, ko bo Hrvaška v EU, na tej poti pa Zagrebu izrazil vso podporo Ljubljane. Sanader je sicer v izjavi za javnost med odprtimi vprašanji navedel tudi mejo na morju, nekatera nerešena vprašanja glede Nuklearne elektrarne Krško kot tudi vprašanje vojašnice na Trdinovem vrhu. Glede meje je izpostavil, da bodo skušali najti prijateljsko rešitev, ne izključuje pa tudi možnosti arbitraže.
"Za rešitev problema meje, ki se vleče desetletje, velja razmisliti tudi o arbitraži, ki ne predstavlja ničesar tragičnega," je povedal Rop. Za je dodal, da glede vprašanja meje na srečanju novih predlogov ni bilo. Ponovil pa je slovensko stališče, da je izhodišče sporazum, ki sta ga sklenila nekdanja premiera Janez Drnovšek in Ivica Račan, in možnost arbitraže, ki bi morala biti o celotni meji.
Rop je Sanaderja tudi povabil na sobotno polfinalno tekmo med reprezentancama Slovenije in Hrvaške na evropskem rokometnem prvenstvu v Ljubljano. Sanader je obljubil udeležbo, če bo le mogoče.
Za skupno obravnavo zaščite Jadrana
Slovenija, Hrvaška in Italija se bodo o zaščiti Jadrana pogovarjale skupaj, tako da to ne bo vprašanje, ki bi se ga katerakoli država lotevala enostransko. To je na novinarski konferenci po srečanju premierov štirilaterale poudaril italijanski premier Silvio Berlusconi. "Skušali bomo najti dogovor, ki bo izraz skupnega interesa po ohranitvi kakovostne okoljske zaščite Jadrana in njegovega življa," je poudaril.
Hrvaški premier Ivo Sanader je sicer poudaril, da je Hrvaška odločitev o razglasitvi ekološko-ribolovne cone sprejela legitimno, da pa je odprta za pogovore o tem vprašanju, za katerega je zaznala interes tako s strani Slovenije kot Italije.
Kot je poudaril gostitelj, slovenski premier Anton Rop, so na srečanju izrazili podporo Hrvaški na njeni poti v Evropsko unijo in zvezo Nato." Hrvaška pričakuje, da bo Evropska komisija pozitivno oceno hrvaške prošnje za vstop v EU izdala v prvi polovici tega leta, nato pa, da bo Evropski svet junija sprejel odločitev o statusu kandidatke in začetku pogajanj," je poudaril Sanader.
Premieri se bodo po plenarnem zasedanju, po katerem so sprejeli tudi skupno izjavo, sestali še na dvostranskih srečanjih. Sprejel jih je tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek. Na zasedanju je Slovenija enoletno predsedovanje štirilaterali predala Madžarski.
Rop in Berlusconi za tristransko reševanje vprašanja ERC
Anton Rop in Silvio Berluconi sta dosegla skupno stališče, da bosta državi Hrvaški predlagali tristranske pogovore, na katerih bodo skušali najti skupno rešitev za vprašanje hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC). "Če s tem ne bomo uspeli, bomo junija predlagali, da se v reševanje vključi tudi Evropska komisija. Če tudi to ne bo uspelo, pa bomo skupaj predlagali Hrvaški, da preloži izvajanje ERC," je novinarjem po srečanju z Berlusconijem poudaril Rop.
Berlusconi je medtem predlagal, da bi se tristranski pogovori o ERC na ravni namestnikov zunanjih ministrov začeli februarja in bi nato potekali vsak mesec. Kot je dejal, bo italijansko stran na pogovorih zastopal podsekretar na zunanjem ministrstvu Roberto Antonione.
Premiera sta se pogovarjala tudi o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, pri čemer je Berlusconi napovedal, da bo v Rimu kmalu sprejel njene predstavnike. Tema pogovorov je bil tudi peti prometni koridor, pri čemer sta se sogovornika strinjala, da bodo okrepili delo sekretariata v Trstu in povečali pritisk na Evropsko komisijo, da bi zagotovili ustrezna sredstva.
Dosedanje delovanje štirilaterale
Na pobudo Slovenije je leta 1996 z namenom, da bi Italija kot članica EU in zveze Nato s konkretnimi oblikami sodelovanja Sloveniji in Madžarski pomagala pri vključevanju v evroatlantske integracije, zaživela trilaterala. Tristranska povezava je nato septembra 2000 prerasla v štirilateralo, ko se je skupini kot nova polnopravna članica pridružila Hrvaška. Štirilaterala predstavlja tudi mesto za posvetovanje in oblikovanje skupnih stališč do dogajanj v ožji in širši geografski regiji.
Formalno skupina deluje na dveh ravneh: prek srečanj državnih sekretarjev in prek srečanj predsednikov vlad. Slednji vsakič sprejmejo skupno izjavo, ki predstavlja vsebinski okvir delovanja nove predsedujoče države. Na zadnjem srečanju lani v Zagrebu je predsedovanje za obdobje enega leta prevzela Slovenija. V okviru štirilaterale pa se sestajajo tudi predsedniki parlamentov držav članic in obravnavajo vlogo parlamentov pri sodelovanju štirih držav članic.
Uresničili kar nekaj zamisli
V času slovenskega predsedovanja je bilo uresničenih več zamisli za sodelovanje na področjih notranjih zadev, obrambe, prometa, kulture, regionalnega razvoja, gospodarskega sodelovanja, zaposlovanja, informacijske družbe in varovanja okolja, poudarjajo v uradu predsednika vlade. Tako je Slovenija spodbujala sodelovanje na področju informacijske tehnologije, si prizadevala za razširitev projekta založništva in prevajanja literarnih del v jezike držav članic ter se zavzemala za preprečevanje nezakonitih migracij med državami članicami.
Med največjimi dosežki, kot poudarja slovenska stran, je tesno obrambno-vojaško sodelovanje, ki poteka med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, v okviru katerega so države novembra lani napotile svoje častnike v mirovno misijo KFOR. Misija ima šestmesečni mandat, Slovenska vojska pa v njej sodeluje s petimi častniki in šestimi podčastniki.
V okviru sodelovanja v prometu pa so članice štirilaterale zainteresirane za izgradnjo petega panevropskega prometnega koridorja ter za skupno strategijo pristanišč Severnega Jadrana in njihovo specializacijo. O tem so v ponedeljek na Brdu pri Kranju govorili prometni ministri štirilaterale, ki so se zavzeli za pospešeno posodabljanje infrastrukture, ki državam ne bo koristila le na prometnem področju, temveč tudi na gospodarskem.
Kot je povedal minister za promet Jakob Presečnik, so se ministri strinjali, da je nadaljnja tesnejša koordinacija v okviru prilagajanja prometne infrastrukture petega koridorja nujna, zato bodo predlagali intenzivnejša dvostranska srečanja, ki bodo vodila k učinkovitejši izgradnji manjkajočih delov infrastruktur. Ministri so oblikovali tudi predlog, da se na strokovni ravni zagotovi pravočasno pripravo študij in odgovor o bodočem poteku hitre železnice v okviru držav članic. Ob tem so poudarili tudi pomen povezovanja prometne infrastrukture med posameznimi vejami petega koridorja, kot je na primer jadransko-jonska povezava.