Osrednji del srečanja pod geslom Evharistija, sonce našega življenja, je bila sveta maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Kot je poudaril v nagovoru, je treba različnosti treh narodov ohranjati, saj sta lastno izročilo in materin jezik veliko bogastvo.
Več kot 1000 vernikov je tako z molitvijo in pesmijo sodelovalo pri obhajanju evharistije, v kateri so škofje somaševalci poudarjali predvsem pomen prijateljstva in miru med narodi.
“Vemo, da raznolikosti pogosto povzročajo napetosti, pa tudi konflikte. Še posebej je to nevarno, ko gre za različnost jezikov, kulturnih izročil in zgodovinskega spomina. Prav Sveta Gora je bila skozi zgodovino prizorišče najhujših strahot, ki jih lahko povzroči človeška omejenost in zaslepljenost. Bila pa je tudi priča vedno novega Božjega približevanja človeku po Mariji," je dejal Uran.
Kot je dejal koprski škof Metod Pirih, so Slovenci, Furlani in Korošci vedno romali na Sveto goro. Uran je še izpostavil, da so se na Sveti gori tokrat zbrali predstavniki treh dežel, treh narodov in treh jezikov, ki so različni po svojih koreninah in osebnih značilnostih. Čeprav so te posebnosti v preteklosti povzročile veliko hudega, pa jih je treba ohranjati, saj pomenita lastno izročilo in zvestoba materinemu jeziku veliko bogastvo za vse.
Bogoslužje je na Sveti gori potekalo v petih jezikih: slovenskem, italijanskem, nemškem, furlanskem in latinskem. Prihodnje leto se bodo slovenski, furlanski in koroški verniki ter duhovniki srečali v Italiji, saj bo srečanje organizirala videmska nadškofija.
