Slovenija

Srednje šole prejele priporočila, naj ocene prilagodijo trenutnemu stanju

Ljubljana, 12. 01. 2022 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
13

Zaradi epidemioloških razmer so na ministrstvu za izobraževanje zmanjšali število ocen, ki jih mora učenec pridobiti pri posameznem predmetu v letošnjem šolskem letu. Prilagoditve ocenjevanja pa niso določili za dijake, čeprav epidemija vpliva tudi nanje. Za njih velja, da potrebno število ocen določi ravnatelj, ki se pred tem uskladi z učiteljskim zborom. So pa tudi srednje šole prejele priporočila z zavoda za šolstvo, naj prilagodijo ocenjevanje trenutnemu stanju. Različne težave in psihične stiske so povezane tudi s šolo, namreč v mladostniški populaciji od pojava epidemije dalje naraščajo, potrjujejo strokovnjaki.

Sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o prilagoditvi ocenjevanja v šolah v letošnjem šolskem letu je nastal na podlagi razprav ministrstva z zavodom za šolstvo in ravnatelji, o čemer smo že poročali. V Sloveniji je namreč trenutno skoraj 20 tisoč osnovnošolcev v karanteni. 

Novi sklep med drugim določa, da učenci, ki zaradi odsotnosti v prvem ocenjevalnem obdobju pri posameznem predmetu niso pridobili nobene ocene, te lahko pridobijo do zaključka pouka v šolskem letu 2021/2022.
Novi sklep med drugim določa, da učenci, ki zaradi odsotnosti v prvem ocenjevalnem obdobju pri posameznem predmetu niso pridobili nobene ocene, te lahko pridobijo do zaključka pouka v šolskem letu 2021/2022. FOTO: Shutterstock

Sklep pravi, da se pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, znanje učenca oceni najmanj dvakrat v šolskem letu (prej je veljalo najmanj trikrat). Če se predmet, za katerega sta s predmetnikom določeni manj kot dve uri tedensko, izvaja po fleksibilnem predmetniku, se znanje učenca oceni najmanj enkrat (prej je veljalo najmanj dvakrat). Pri predmetih, za katere sta določeni več kot dve uri tedensko, pa se znanje učenca oceni najmanj trikrat v šolskem letu (prej je veljalo najmanj šestkrat).

V vseh omenjenih primerih velja, da večina ocen ne sme biti pridobljenih na podlagi pisnih izdelkov. Učenci, ki zaradi odsotnosti v prvem ocenjevalnem obdobju pri posameznem predmetu niso pridobili nobene ocene, pa te lahko pridobijo do zaključka pouka v šolskem letu 2021/2022.

Prilagoditve ocenjevanja veljajo torej zgolj za osnovnošolce in ne za dijake. Zanimalo nas je, zakaj na ministrstvu niso podobnih prilagoditev spisali tudi za njih? Skoraj 13.000 jih je trenutno v karanteni in tudi oni se soočajo s spremenjenimi okoliščinami dela. Marsikdo med njimi zaradi tega, kot bomo videli, doživlja večje stiske. 

'Potrebno število ocen s šolskimi pravili določi ravnatelj po predhodnem usklajevanju na učiteljskem zboru'

Na ministrstvu so razložili, da predpisi o srednješolskem izobraževanju ne določajo potrebno število ocen za posamezen predmet. "Potrebno število ocen s šolskimi pravili določi ravnatelj po predhodnem usklajevanju na učiteljskem zboru, zato predmetne zadeve ni mogoče urejati s sklepom ministrice," so utemeljili.

Na zavodu za šolstvo so dodatno pripravili priporočila o preverjanju oziroma ocenjevanju znanja dijakov, ki upoštevajo težjo situacijo zaradi epidemioloških razmer.
Na zavodu za šolstvo so dodatno pripravili priporočila o preverjanju oziroma ocenjevanju znanja dijakov, ki upoštevajo težjo situacijo zaradi epidemioloških razmer. FOTO: Shutterstock

Učitelji dijake preverjajo in ocenjujejo po določenih merilih, pravilih in postopkih, ki jih sprejme šola v skladu z izobraževalnim programom in predpisi ministra. Šola ta merila, pravila in postopke javno objavi, znanje pa ocenjuje na podlagi Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in priporočil, ki se nahajajo v publikaciji Modeli in priporočila, ki je nastala v sodelovanju z zavodom za šolstvo, ravnatelji in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), so pojasnili na ministrstvu.

So pa predstavniki zavoda za šolstvo dodatno pripravili priporočila o preverjanju oziroma ocenjevanju znanja, ki upoštevajo težjo situacijo, v kateri so se zaradi epidemioloških razmer znašli tudi dijaki. Z njimi so že seznanili šole, so zagotovili na ministrstvu za izobraževanje.

V priporočilih je med drugim zapisano:

 

- Učitelj avtonomno izbira različne oblike preverjanja znanja in jih prilagaja ciljem, namenom in potrebam dijakov. Preverjanje znanja se izvaja pri pouku v šoli in tudi pri izobraževanju na daljavo.

- Ocenjevanja, ki so izjemoma izvedena na daljavo, morajo biti skladna z načelom enakosti oz. enakih možnosti (internetna povezava, računalnik, samostojnost dijaka …) in določili Pravilnika o ocenjevanju znanja.

- V trenutnih razmerah, ko sicer poteka pouk v šoli in je nekaterim oddelkom ali posameznikom večkrat odrejena karantena ali izostanejo od pouka iz drugih vzrokov, je sprotno preverjanje znanja še pomembnejše kot običajno. Omogoča pridobivanje povratne informacije učitelju in dijaku. Povratna informacija o doseženih ciljih dijaka usmerja k prilagajanju učenja in izboljševanju znanja, učitelj pa na osnovi nje prilagaja in diferencira učni proces.

- Preverjanje znanja in napredka dijakov ter ocenjevanje znanja sta del učnega procesa in sta odvisna od načina izobraževanja ter od možnosti, ki jih imajo učitelji in dijaki. 

'Predvsem pri mladostnikih je več čustveno-vedenjskih težav, več je depresivnega razpoloženja, povečane anksioznosti, več je samopoškodbenega vedenja'

Direktorica in specialistka klinične psihologije iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Mateja Hudoklin, je potrdila, da so duševne stiske tako otrok kot mladostnikov v tem času, ko je epidemija še vedno v razmahu in se končuje že drugo leto izrednega stanja, večje. "To pomeni, da se pojavlja predvsem pri mladostnikih več čustveno-vedenjskih težav, več je depresivnega razpoloženja, povečane anksioznosti, več je samopoškodbenega vedenja. Več je kompleksnejših stisk, povezanih tudi s težavami celotne družine. Pri osnovnošolcih je več težav vezanih na znižano motivacijo, slabo pozornost in koncentracijo, povečano utrudljivost in zmanjšano vzdržljivost ob povečanih kognitivnih naporih," je pojasnila.

Povečano število stisk se kaže tako pri osnovnošolcih kot pri dijakih, se pa izražajo na različen način, je povzela klinična psihologinja Mateja Hudoklin.
Povečano število stisk se kaže tako pri osnovnošolcih kot pri dijakih, se pa izražajo na različen način, je povzela klinična psihologinja Mateja Hudoklin. FOTO: Dreamstime

Po njenih navedbah tudi število otrok in mladostnikov, ki iščejo pomoč zaradi težav v duševnem zdravju, v zadnjem letu nenehno narašča. Del stisk lahko zagotovo pripišemo tudi šolskim zahtevam, je prepričana: "Kar nekaj otrok je obdobje šolanja na daljavo prevetrilo brez aktivnega udeleževanja v učnem procesu, vedno bolj so se umikali in kar nekaj otrok proti koncu šolskega leta ni več izpolnjevalo nobenih šolskih zahtev. Vračanje v šolske klopi in izvajanje pouka v živo od otrok in mladostnikov zahteva določeno kondicijo – psihofizično pripravljenost, da lahko pouku sledijo, so aktivni in to zdržijo celo dopoldne. Za marsikaterega otroka je to pomenilo ponovno navajanje na povečano aktivnost."

'Sklepamo lahko, da je šlo za veliko frustracijo, ki je ni prenesel'

Spomnimo se lahko na dogodek v celjskem šolskem centru, ki se je zgodil nedavno. Dijak je s škarjami napadel učiteljico matematike, ker je dobil nezadostno oceno. Številni so se takrat vprašali, kako je lahko do tega prišlo – posebej zato, ker naj bi bil mladoletnik do tedaj miren in neproblematičen dijak. 

Klinični psiholog Tristan Rigler je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil, da so ozadja za taka dejanja lahko različna. "Sklepamo pa lahko, da je šlo za veliko frustracijo, ki je ni prenesel." Ker ocene pri matematiki že četrtič ni uspel izboljšati, je to zanj predstavljalo takšen neuspeh, da se ni znal obvladati in je ta neuspeh očitno zrcalil na učiteljico. A kot je takrat dejal Rigler, je problematično predvsem to, kako se je odzval.

S šolskim delom zelo obremenjena skoraj tretjina mladostnikov

Čeprav se je situacija od začetka izbruha covidne pandemije spremenila in se s covidnimi ukrepi ter priporočili soočamo drugače, saj smo se nenehnih sprememb že malce navadili, pa je morda zanimiv pogled za nazaj. NIJZ je že oktobra 2020 izvedel spletno raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Avtorji so raziskali, kako so mladostniki v Sloveniji doživljali pandemijo in kakšne so neenakosti med njimi v  doživljanju, v (duševnem) zdravju, šolanju, življenjskem slogu in tveganih vedenjih. Strokovnjaki so v raziskavi med drugim povzeli tuje vire, ki so že takrat potrdili, da je pandemija vplivala na kakovost življenja mladostnikov, njihove navade, življenjski slog, nekatera tvegana vedenja in na duševno zdravje. 

Raziskava NIJZ je torej obravnavala več vidikov soočanja mladih s situacijo, ki je nastala zaradi covidnih ukrepov. Za nas je zanimiva, ker je raziskala pogled na šolo ravno med 14- in 17-letniki, torej med osnovnošolci in dijaki. Vanjo je bilo vključenih 1854 učencev 9. razreda osnovne šole (OŠ) in 1198 dijakov 4. letnika gimnazije ter srednjih tehniških in strokovnih šol (SŠ). Skupaj torej 3052 učencev in dijakov. Izsledki so pokazali, da je bilo s šolskim delom zelo obremenjena skoraj tretjina mladostnikov. Odstotek mladih, ki so bili zelo obremenjeni z delom za šolo, je bil višji pri dijakih 4. letnika SŠ (34,2 odstotka) v primerjavi z učenci iz 9. razreda OŠ (26,9 odstotkov). 

Raziskava je tudi pokazala, da je bila verjetnost depresije prisotna pri skoraj petini mladostnikov, približno desetina pa jih je imela klinično pomembne težave in je v zadnjih 12 mesecih pred raziskavo resno razmišljala o samomoru. Odstotka mladostnikov z visoko verjetnostjo klinično pomembnih težav na področju duševnega zdravja in tistih z verjetnostjo depresije sta se višala s starostjo. Verjetnost za razvoj depresije je denimo izkazalo 17,4 odstotka učencev 9. razreda OŠ in še več dijakov SŠ – 21 odstotkov.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (13)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Senzor
26. 01. 2022 20.48
+1
Z nadležnimi ukrepi uničujete lasten narod za tuje interese in dobičke farmacije.
Senzor
26. 01. 2022 20.47
+1
Pritiski na mlade, kljub temu, da vseskozi nosijo nadležne maske v šoli. Nehajte maltretirati ljudi.!!!
rajko povše
12. 01. 2022 14.50
+1
Za socialno podporo bo uvedeno obvezna kvota javnih del,za šenkane ocene naj vsak mulc naredi vsaj 10 dodatnih športnih testov na prostem. Koristno
Ljoljo
12. 01. 2022 10.25
+2
Najbolj da jim šenkate izobrazbo in potem še diplomo pa bo mir.
Kuku456
12. 01. 2022 10.22
+2
To se prav da manj k 2 ne sme dobit
JAJOMAJSTR
12. 01. 2022 09.22
+2
SIMAONA ZA MISS ...BOGVE ČESA
Hulk Zalepi
12. 01. 2022 09.15
+5
tako je, kovid dodatke uvest, ce pises 3 dobis 4, pises 1...dobis 2 !
elll
12. 01. 2022 08.54
+1
njiz 1, vlada 1
mm94
12. 01. 2022 08.54
+2
Očitno je eden izmed ciljev nameroma izvedene pandemije tudi namerno poneumljanje otrok..... O naši šolski ministrici pa je škoda izgubljati besede. Ženska še sama ne ve kaj naj počne....
Ramzess
12. 01. 2022 09.19
-1
Šolski sistem je že od nekdaj tak, zato se mu reče indokrinacijski sistem. Zato se tako težko uvajajo računalniki in internet v šolo, ker so tam enake vsebine opisane drugače, pa nastane konflikt. So tudi učitelji, ki so nehali biti učitelji, ko so spoznali kaj učijo. Toliko vsebin je napačnih.
giovanni2
12. 01. 2022 08.40
+1
V novi normalnosti prilagojene ocene. A bodo v redovalnico vpisali Nova 5, Nova 4, ....?
Pa kaj
12. 01. 2022 08.35
+3
jasne usmeritve draga simonca..al naj kr vsak po svoje?? v enem razredu tako, drugem drugače??
dajno
12. 01. 2022 08.29
+5
Še eno leto farse