Srednjeveška strategija?

Predstavnice Skupnosti vrtcev Slovenije (SVS) ter mariborske, ljubljanske in koprske Pedagoške fakultete so na skupni novinarski konferenci v Mariboru izrazile nasprotovanje delovnemu gradivu strategije za dvig rodnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo. Snovalci strategije želijo s svojimi predlogi vrniti vrtce za 15 ali več let nazaj, je poudarila predsednica SVS Štefanija Meršnik in pozvala ministrstvo, naj umakne vse predlagane ukrepe, ki zadevajo organiziranje vrtcev in javno predšolsko vzgojo.

"Četrto poglavje ukrepov nima podlage v ustreznih in analitično pridobljenih podatkih. Prav tako ne razpolaga s poznavanjem koncepcije javne predšolske vzgoje in edukacije aktualne pedagoške prakse v slovenskih vrtcih ter spremenjenih pogojev, s katerimi je dosežena visoka kakovost dela v njih," je menila Meršnikova.

Ob tem je izrazila pričakovanje, da bo pristojni minister pridobil pri ministrstvu za šolstvo in šport ter strokovni javnosti ustrezne rešitve, s katerimi bo mogoče podpreti družine v smislu večje socialne varnosti in kakovosti njihovega življenja. Po besedah docentke za predšolsko pedagogiko na mariborski Pedagoški fakulteti Jurke Lepičnik Vodopivec pa ministrstvo uporablja terminologijo, ki je - tako Vodopivčeva - "milo rečeno arhaična oziroma zastarela".

Avtorji strategije ne poznajo področja predšolske vzgoje

Uporabljena terminologija daje slutiti, da avtorji predlagane strategije ne poznajo ali nočejo poznati aktualnih dogajanj na področju predšolske vzgoje, je bila kritična Vodopivčeva. Po njenih besedah je predlagana strategija v nasprotju z zasnovo javnih vrtcev, saj obravnava le vidik varstva predšolskih otrok, povsem pa zanemarja socializacijski vidik predšolske vzgoje in cilje predšolske vzgoje, ki so povezani s spodbujanjem otrokovega razvoja psihomotoričnih, kognitivnih in socialno-emocionalnih spretnosti in sposobnosti.

Kot je dejala Vodopivčeva, se avtorji predlagane strategije ne zavedajo, da obstaja pozitivna korelacija med izobrazbo vzgojiteljic in vzgojiteljev ter kakovostjo predšolske vzgoje. "Dejstvo je, da profila negovalka v vrtcih že vsaj desetletje nimamo, vzgojiteljice in vzgojitelji pa se izobražujejo po verificiranih visokošolskih strokovnih programih," je dodala Vodopivčeva. Z njo je soglašala tudi predstojnica oddelka za predšolsko vzgojo na ljubljanski Pedagoški fakulteti Marcela Batistič Zorec.

"Dejstvo, da se v zvezi s predšolsko vzgojo nenehno pojavlja beseda varstvo, kaže, da minister in njegova strokovna ekipa izhajajo iz skrajno zastarelega pogleda na vzgojo predšolskih otrok. V sodobnem razvitem svetu že vsaj 30 let prevladuje prepričanje, da vrtci niso namenjeni zgolj varstvu otrok in da ne nadomeščajo staršev. Predšolska vzgoja v vrtcih dopolnjuje družinsko vzgojo, saj otroci v vrtcih pridobijo izkušnje in znanja, ki jih ne morejo dobiti niti v najbolj skrbni in spodbudni družini," je dejala Zorčeva.

Meršnikova je napovedala, da bodo SVS, ki združuje 223 vrtcev, ter mariborska, ljubljanska in koprska Pedagoška fakulteta s svojimi stališči seznanile tako ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot ministrstvo za šolstvo in šport. Ob tem je Meršnikova izrazila razočaranje, ker se ministrstvo za šolstvo in šport še vedno ni uradno odzvalo na predlagano strategijo.