Zaradi nefinanciranja STA kazenska ovadba zoper Urbanijo

Pravna mreža je v ovadbi, ki so jo spisali v sodelovanju z odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle, zapisala, da je Uroš Urbanija kot uradna oseba in javni uslužbenec izrabil svoj položaj, prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti ter je huje prekršil pravice drugega s tem, da je kot direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (Ukom) od oktobra 2020 do maja 2021 v Ljubljani večkrat zahteval dokumentacijo STA, čeprav za to ni imel podlage v Zakonu o slovenski tiskovni agenciji in Zakonu o gospodarskih družbah, niti za slednje ni izkazal pravilnega pooblastila za zastopanje Vlade Republike Slovenije kot edinega družbenika STA. 

Z zahtevami po dostopu do dokumentacije, ki se nanašajo na uredniško politiko STA, je v nasprotju z določbami Zakona o slovenski tiskovni agenciji posegel v uredniško neodvisnost STA, prav tako pa v nasprotju z Zakonom o interventnih ukrepih in Zakonom o slovenski tiskovni agenciji, kljub temu da se sredstva za izplačevanje nadomestila STA nahajajo na proračunski postavki Ukom, STA ni pravočasno odredil in odobril plačila nadomestila za opravljanje javne službe za mesece oktober 2020, november 2020, januar 2021, februar 2021, marec 2021 in april 2021. 

S tem je STA povzročil premoženjsko škodo v višini 518.589,92 evrov in huje onemogočal njen obstoj ter njeno pravico do plačila nadomestila za izvajanje javne službe, zaradi česar STA svoje delo že 137 dni opravlja brez plačila, piše v ovadbi. 

V kazenski ovadbi so med drugim pojasnili status in delovanje STA ter celoten zaplet z Ukomom. STA meni, da se je Ukom vpletel v njeno uredniško politiko v zvezi z intervjujem z Zlatanom Čordićem Zlatkom predvsem zaradi dejstva, da je ta javno izražal nasprotovanje trenutni oblasti. 

Pojasnili so tudi, da so 22. aprila letos vladi poslali celotno zahtevano dokumentacijo, z izjemo odgovorov na vprašanja, ki se nanašajo na uredniško politiko, saj gre za vprašanja, ki temeljijo na avtonomiji in neodvisnosti urednikov in novinarjev. Na posredovanje dokumentacije so prejeli odgovor kabineta predsednika vlade, v katerem so jih prosili, naj dokumentacijo dostavi neposredno Ukomu in "cinično navedli, da kabinet predsednika vlade ni vmesna poštna postaja, ki bi si jo lahko kdorkoli izbiral za pomoč pri izogibanju svojih zakonskih odgovornosti". Dokumentacija je bila poslana nazaj STA, ki pa je njen prejem zavrnila. Še istega dne je vladi odgovorila, da njen zapis razume kot obvestilo, da ima Ukom pooblastilo vlade za izvajanje družbeniških upravičenj, čeprav slednje še vedno ni bilo izkazano, in ji predlagala, da poslano dokumentacijo sama odstopi pristojnemu organu. 

Vse do datuma vložitve kazenske ovadbe niti vlada kot ustanoviteljica in družbenica niti Ukom kot domnevni pooblaščenec za izvajanje družbeniških upravičenj nista zagotovila plačila za opravljanje javne službe STA za mesece januar, februar, marec in april 2021, še piše v ovadbi. "Zaradi navedenega so huje ogrožene njena zakonska funkcija, pravica in dolžnost opravljanja javne službe stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Republiki Sloveniji, Slovencev po svetu in slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah v slovenskem jeziku ter o dogajanju v Republiki Sloveniji za potrebe medijev in javnosti v Republiki Sloveniji in zunaj meja Republike Slovenije v angleškem jeziku," so še zapisali in dodali, da zaradi kaznivega dejanja osumljenca nastaja škoda tudi vsem omenjenim kategorijam uporabnikom javne službe, ki izhaja iz pravice javnosti do obveščenosti o aktualnem dogajanju. 

"Osumljenec je z očitanim kaznivim dejanjem huje prekršil ne le pravice oškodovanke, ampak tudi pravice drugih. Tako je zaradi nefinanciranja oškodovanke ogrožena socialna varnost njenih zaposlenih, kar je v nasprotju z 2. in 50. členom Ustave RS, prav tako pa je ogrožena svoboda izražanja iz 39. člena Ustave RS, s tem pa tudi pravica državljanov do obveščenosti o temah, ki so v javnem interesu," še navaja STA.

Kot še pravijo, je osumljenec dejanje storil z direktnim naklepom. Ob nedvoumni zakonski podlagi, ki mu določa uradne dolžnosti, je glede na položaj, ki ga zaseda, "brez dvoma vedel, da je njegovo dejanje protipravno, kljub temu pa ga je hotel storiti, saj je oškodovanki iz maščevanja ter želje po politični in ideološki podrejenosti želel onemogočiti opravljanje njene javne službe". Politični pritiski nanje so se namreč začeli kmalu po nastopu vlade Janeza Janše. 

Glede na vse navedeno STA predlaga, da pristojno okrožno državno tožilstvo ukrene vse, kar je potrebno, da se razišče v tej kazenski ovadbi naznanjeno kaznivo dejanje ter zoper osumljenca vloži obtožni predlog. Ob upoštevanju določbe 1. odstavka 148. člena ZKP ovaditeljica predlaga, da pristojni državni tožilec poskrbi, da Policija ukrene vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi naznanjenega in morebitnih drugih kaznivih dejanj in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, ter da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka.