Slovenija

STA vladni administraciji zaprla dostop do tržnih vsebin

Ljubljana, 01. 03. 2021 08.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Avtor

STA, N.S., U.Z.

STA je ostala brez enega največjih naročnikov svojih tržnih storitev – vladne administracije. Ker do konca februarja pogodba za tržne storitve STA ni bila sklenjena, je namreč agencija po 29 letih vladni administraciji zaprla dostop do teh vsebin. Iz Ukoma so sporočili, da so cenik dobili šele mesec dni po poslani prošnji, kar nakazuje na to, da pri STA ni bilo interesa za sklenitev nove pogodbe. Po mnenju predsednika DZ je prišel čas, ko bo STA morala pravico iskati na sodišču.

Tržne storitve STA je vladna administracija doslej najemala z enotno pogodbo, ki jo je z agencijo sklenil vladni urad za komuniciranje (Ukom). Lanska tržna pogodba se je iztekla 31. decembra 2020, nov dogovor z Ukomom za leto 2021 pa ni bil sklenjen. "Kljub temu smo do konca februarja uporabnikom na vladni strani omogočili neomejen dostop do vseh storitev iz naslova lanske pogodbe," so navedli v vodstvu podjetja.

Tržna pogodba med STA in Ukomom je poleg dostopa do servisa novic STA v slovenskem in angleškem jeziku vključevala tudi možnost uporabe novic STA za objavo na uradnih vladnih spletnih straneh, dostop do arhivskih fotografij z možnostjo njihove uporabe za poobjavo in promocijske potrebe, dostop do novic prek mobilne aplikacije, pripravo dnevnih biltenov, storitev kliping obveščanja ter še nekatere druge storitve. Pogodba je omogočala dostop do vsebin za vse vladne službe, ministrstva in urade, organe v sestavi in vsa diplomatsko-konzularna predstavništva.

Pojasnili so, da so si za sklenitev pogodbe prizadevali že od konca lanskega leta in "večkrat izkazali pripravljenost za pogovore o morebitni modifikaciji sodelovanja". "Na podlagi izhodišč in povpraševanja, ki smo jih prejeli s strani Ukoma sredi meseca februarja, smo pripravili tudi novo ponudbo za dostop do vsebin STA, ki je temeljila na ugodnih pogojih in izhodiščnih cenah iz našega cenika za tržno dejavnost, vendar se direktor Ukoma Uroš Urbanija nanjo ni odzval," so navedli.

Ukom: Veselinovič ni želel skleniti nove pogodbe z Ukomom

Iz Ukoma so na naša vprašanja odgovorili, da so direktorja STA Bojana Veselinoviča 4. januarja prosili, naj jim posreduje cenik storitev z naslova tržne dejavnosti. "Dobili smo ga šele 4. 2. 2020, torej natančno en mesec pozneje. Že iz navedenega je jasno, da Veselinoviču očitno ni bilo v interesu, da bi z Ukomom sklenil novo pogodbo. Običajno namreč podjetja pošljejo svoj cenik takoj, ne pa po enem mesecu," so zapisali.

Kot še pravijo, so zbrali potrebe po vladni administraciji in povpraševanje poslali na STA. "S strani STA smo najprej dobili ponudbo, ki se nam je zdela sprejemljiva in bi jo podpisali. Žal pa smo kmalu za tem dobili novo ponudbo, češ da so pri prvi mislili, da bo STA uporabljal samo Ukom, ne pa tudi ostala vladna administracija. Nova ponudba je bila nesprejemljivo dražja, v nobenem primeru pa ni upoštevala popustov, ki jih je Veselinovič sicer priznaval vsem prejšnjim vladnim administracijam, in sicer več kot 60 %. To pa znova jasno kaže na dejstvo, da si Veselinovič ni želel skleniti nove pogodbe z Ukomom," še navajajo.

"Za vaše zadnje vprašanje vam lahko posredujemo vse dopise, ki smo si jih z STA izmenjali v februarju, tako da boste lahko preverili verodostojnost izjav tistega, ki vam je povedal nekaj, kar je popolna laž," pa so odgovorili na naše vprašanje, zakaj se niso odzvali na pripravljeno ponudbo.

Zorčič: Prišel je čas, ko mora STA pravico poiskati na sodišču

Država je dolžna zagotoviti primerno financiranje STA na način, da ta lahko nemoteno deluje, zato mora vlada oziroma Ukom v njenem imenu narediti vse, da bo temu tako, je v zvezi s še vedno nerešeno problematiko financiranja STA povedal predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Spomnil je, da so prav na pobudo njegove SMC poslanci v sedmi protikoronski paket vnesli dodatno določilo, ki rešuje financiranje STA za nazaj in tudi za leto 2021. "Menim, da so izpolnjeni vsi pogoji, čeprav gre za nek žalosten trenutek, da STA svojo pravico išče tudi pred sodiščem. Pravna podlaga torej je, če vlada in STA nista sposobni rešiti spora sami in na nek miren način, potem STA verjetno ne preostane druga možnost," je dejal. Na vprašanje, kako lahko na vse skupaj morda še vpliva SMC, je dodal, da več kot politika sega v STA, slabše je, zato je verjetno prišlo do trenutka, da zadevo reši sodišče, če politika tega ni sposobna.

Po mnenju vodje poslanske skupine opozicijske LMŠ Braneta Golubovića vse skupaj kaže, da ta vlada lahko zavestno krši zakone in ni sankcij, ker tudi ni nikogar, da bi se ji uprl. Tega ne dela samo pri STA, pač pa tudi pri nekaterih drugih zadevah, je pa po njegovem to zaskrbljujoče. "V bistvu smo kar malo šokirani, da nekdo tako nedvoumno krši zakonodajo. Mi lahko zahtevamo izredno sejo, lahko zahtevamo nujno sejo odborov, lahko predlagamo zakon. Ampak če del koalicije ne vidi težave v tem, da vlada krši svojo zakonodajo, potem smo lahko samo zaskrbljeni nad državo, v kateri živimo," je dejal.

Ministrica za pravosodje konkretnega primera ni komentirala, saj da so v zvezi s tem odprti postopki, kot ministrica pa ne more in ne sme komentirati niti civilnih niti kazenskih postopkov. "Iskreno si pa želim, da bi se ta spor čim prej rešil, da tudi ne bi bilo potrebno posredovanje sodišča in da lahko agencija, ki jo nujno potrebujemo v naši družbi, tudi učinkovito deluje," je dejala. Po njenem mnenju je svoboda medijev odraz demokratične družbe in tudi njen odsev.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, meni, da predsednik vlade Janez Janša nadaljuje s svojim napadom na neodvisne novinarske institucije, pri tem pa se boj s STA še naprej stopnjuje. To, da Ukom ni podaljšal pogodbe z agencijo, po njegovem samo kaže, da si želi vlada podrediti vsako neodvisno institucijo in da želi tudi zelo jasno in dobesedno uničiti STA. To po mnenju Vatovca ni le zaskrbljujoče, pač pa bi morali resno zazvoniti vsi alarmi v tej državi.

Poslanec DeSUS Jurij Lep pa je tudi kot član odbora za kulturo zelo razočaran. Spomnil je, da je njihova poslanska skupina že na začetku nasprotovala predlaganim spremembam medijske zakonodaje, s čimer so takrat uspeli. Po njegovih besedah je STA edini ali pa eden redkih medijev v Sloveniji, ki še kolikor toliko objektivno obvešča. Ogorčen je, da zakonodajna veja oblasti očitno nima takšne moči in veljave, da bi jo vlada in njeni predstavniki iz Ukoma upoštevali. Kot je dejal, ga interesi obeh direktorjev ne zanimajo, pač pa se morajo v dobro STA dogovoriti, kako in kaj naprej.

Če je direktor Ukoma Uroš Urbanija pojasnil, da so izčrpane vse poti, ki bi njega obvezovale k nadaljnjemu izplačevanju, naj se pač poiščejo ustrezne poti, ki bodo nastali položaj rešile, pa je na poslansko vprašanje o financiranju STA odgovoril minister za kulturo Vasko Simoniti. Omenjena določba v sedmem protikoronskem zakonu po njegovih besedah ni črtala pravne podlage za sklenitev letne pogodbe. "In če pogodba ni sklenjena, se postavlja vprašanje same izvedbe financiranja, o čemer sedmi protikoronski zakon ne govori," je dejal. Tako se po njegovih besedah postavljajo vprašanja, kakšno vlogo še ima Ukom pri financiranju STA za leto 2021, v proračunu katerega proračunskega porabnika so zagotovljena ta sredstva in komu STA naslovi svoj zahtevek.

Spomnimo

Ukom je zavrnil tudi plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA za januar, ki ga ustanovitelju nalaga zakonodaja. Na Ukomu so pojasnili, da so to morali storiti, ker za to nimajo nobene pravne osnove. Pogodba za opravljanje javne službe STA za letos namreč med Ukomom in STA ni bila podpisana. Direktor STA je v odzivu poudaril, da sedmi protikoronski zakon jasno določa, da se za javno službo za letos zagotovijo sredstva iz proračuna. Predstavniki zaposlenih na STA pa so ocenili, da se z odločitvijo Ukoma nadaljuje poskus razgradnje in uničenja njihove medijske hiše.

Na to opozarjajo tudi tuji in domači deležniki. Tako je Evropsko združenje tiskovnih agencij (EANA) izrazilo nestrinjanje z dejanji slovenske vlade proti STA in vlado pozvalo, naj poišče način, da bo znova vzpostavljena normalnost. Mednarodni inštitut za tisk (IPI) pa skrbi, da je ta zadnji spor nov korak pritiska Janševe vlade na tiskovno agencijo. K ponovni vzpostavitvi financiranja STA je pozvala tudi Mednarodna nevladna organizacija Novinarji brez meja (RSF), ki je vnovično ustavitev izplačila obsodila kot "poskus spodkopavanja javnega medija". Da je zadevo med Ukomom in STA treba "opraviti čim prej, brez velikih polemik," pa je poudaril tudi predsednik države Borut Pahor.