Slovenija

Odbor DZ za kulturo ni potrdil predlaganih priporočil o finančnem izčrpavanju STA

Ljubljana, 07. 10. 2021 21.56 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
STA, T.H.
Komentarji
0

Odbor DZ za kulturo ob glasovanju devet za in devet proti ni potrdil predlogov priporočil o tem, naj vlada zagotovi financiranje javne službe STA, o čemer bodo razpravljali na petkovi izredni seji DZ. Pobudo in zahtevo za sklic izredne seje DZ v zvezi z "načrtnim finančnim izčrpavanjem hrbtenice slovenskega novinarstva STA s strani vlade" so pripravili v poslanski skupini SAB. Podpise pod zahtevo za sklic izredne seje DZ so poleg prvopodpisane Alenke Bratušek (SAB) prispevali še ostali opozicijski poslanci SAB, LMŠ, SD, Levice in poslanske skupine nepovezanih poslancev.

STA, Slovenska tiskovna agencija
STA, Slovenska tiskovna agencija FOTO: Bobo

Predlagali so, da bi DZ vladi priporočil, da spoštuje 66. člen sedmega protikoronskega zakona in 20. člen zakona o STA. Od vlade pa bi zahtevali, da v treh dneh zagotovi financiranje javne službe STA.

Bratuškova je v današnji predstavitvi zahteve med drugim dejala, da je žalostno, da je vlada za svoje cilje pripravljena uničiti institucijo, ki dela in obstaja 30 let. Da se morajo v DZ pogovarjati o tem, da mora vlada spoštovati zakone, pa se ji zdi šokantno. "Ne se čuditi, ko vam bodo ljudje začeli množično sporočati, da se ne bodo držali pravnega reda, ker se ga vladajoča stranka ne drži," je dejala.

Izpostavila je tudi mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe. Ta je med drugim izpostavila, da "če je neka vsebina urejena z zakonom, je v tem vsebovana obveznost, da se zakonska ureditev v celoti spoštuje". Naslavljanje dodatnih priporočil na vlado tako po oceni omenjene službe ni potrebno niti smiselno.

Predstavniki zaposlenih na STA ter Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije so v skupni izjavi izpostavili predvsem pristojnosti državnega zbora, pri čemer so ocenili, da je vlada s svojimi dejanji dala vedeti, da se požvižga na pozive odbora DZ in zakone, ki jih sprejema DZ. "Na vas je, da zagotovite spoštovanje volje zakonodajalca ali pa ugotovite, da te moči nimate," je v imenu naštetih povedala Alenka Potočnik. Poudarila je še, da STA še vedno vsak dan opravlja javno službo, situacija pa je alarmantna.

Direktor STA v odstopu Bojan Veselinovič je navedel, da je pogodba, ki jo STA vsiljuje vlada, izjemno škodljiva, agenciji jemlje finančno samostojnost, spreminja poslovni model in ji odvzema profesionalno avtonomijo. Na zahteve o tem, da je treba voditi ločene računovodske izkaze za javno službo in tržno dejavnost, pa je zagotovil, da STA to že vseskozi počne.

Direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija je opomnil, da je Ukom neposredni proračunski uporabnik, ki mora sredstva iz proračuna uporabljati zakonito in transparentno. Po njegovi oceni vodstvo STA med drugim ni omogočilo preverbe upravičenosti nadomestila plačila javne službe, brez dokazil pa sredstva iz proračuna ne morejo biti izplačana.

Pomen transparentne in racionalne porabe javnih financ je izpostavila tudi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Navedla je kronologijo zapleta in poudarjala, da si je Ukom želel rešiti zaplete in "pridobiti račune in cenike", Veselinovič pa da se je izmikal. Brez preverjanja teh dokazil pa da ni mogoče izplačati sredstev iz proračuna.

V razpravi so opozicijski poslanci večkrat izpostavili, da vlada krši zakon in citirali omenjena člena zakonov, ki govorita o tem, da je vlada dolžna financirati STA na podlagi poslovnega načrta in da podpis pogodbe za leto 2021 ni potreben. "Stanje glede financiranja STA je jasno kot beli dan," je navedla Tina Heferle (LMŠ).

Izpostavili so tudi pomen STA. "Preživetje STA je demokratična norma," je poudarila poslanka Levice Nataša Sukić in dodala, da je z nefinanciranjem STA resno kršena človekova pravica do informiranosti. Opozorila je tudi, da je ogrožena socialna varnost okoli sto zaposlenih in njihovih družin.

Oster je bil tudi poslanec SD Franc Trček, ki je koaliciji med drugim očital, da krši delovnopravno zakonodajo zaposlenih na STA že 280 dni.

Po oceni poslanca NeP Branislava Rajića se napad na STA ni odvil spontano ali iz kaprice. "Šlo je za premišljen manever načrtne slabitve STA s končnim ciljem njenega dokončnega uničenja. Gospodarstveniki bi rekli sovražni prevzem," je dejal.

Medtem so v koaliciji, zlasti poslanci SDS, izpostavljali, da je direktor Ukoma ravnal pravilno, ko je želel preveriti in nadzirati, kaj se plačuje v okviru plačevanja javne službe. "Kako naj vlada zagotovi primerno financiranje, če ne sme prešteti novic, ki sodijo pod javno službo," je vprašala Alenka Jeraj in dodala, da se da vse v državi izmeriti.

V SDS so izpostavili tudi vlogo Veselinoviča, pri čemer ga je Mojca Škrinjar pozvala, naj podpiše pogodbo z Ukomom in reši situacije za zaposlene.

Janez Moškrič iz SDS pa je ocenil, da je bila STA vedno ugrabljena s strani globoke države, in da je STA to temo izrabila, vlada pa da se na drugi strani "bori za urejene razmere v tej družbi". Njegov nastop je sprožil številne replike opozicije, saj so poslanci ugotavljali, da je priznal, da je pravi razlog v ozadju ravnanja vlade želja, da bi STA "podpisala, da bo delala, kot vlada hoče".

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.