Vobič: V enoumju ni prostora za novinarje in ni prostora za kritiko

Spora med vlado in mediji ne gre jemati zlahka, je v oddaji 24UR ZVEČER povedal prof. dr. Igor Vobič s katedre za novinarstvo FDV. "Gre za nadaljevanje vztrajnih prizadevanj vladajoče politike, da bi si podredila STA. Začelo se je poleti, s predlogi sprememb zakonodaje na področju medijev, ki bi povečala vladni vpliv na agencijo, nadaljevalo se je z blatenjem po medmrežju, zdaj pa z zaustavitvijo financiranja, ki lahko ogrozi obstoj STA." 

Del problema je tudi v trenutni zakonodaji, ki daje vsakokratni koaliciji škarje in platno pri nadzorovanju in upravljanju z agencijo, dodaja Vobič. "Hkrati je očitno dovolj prostora v vmesnem času, med mandati, da lahko nekakšna uradniška samovolja ogrozi delovanje agencije, če uredniška ali direktorska sestava ni po podobi vladajoče politike."     

Kaj finančna slabitev STA pomeni za slovenski medijski prostor? "Slabitev STA pomeni poseganje v institucionalne temelje družbenega komuniciranja in informiranja. Pomeni poseganje v poklicno novinarstvo in njegovo avtonomijo. Pomeni poseganje v delo in  življenje na desetine novinarjev, urednikov, fotografov in drugih delavcev STA." 

S tem se tudi otežuje delo agencije, katere delo je še posebej pomembno med epidemijo, "saj je obveščenost javnosti s pomočjo medijev, ki se nekako hranijo z agencijskimi novicami, ključna ne le za zajezitev virusa, ampak je pomembna tudi za razpravo o razvoju družbe po epidemiji", še dodaja. 

Upravičeno se lahko vprašamo, kaj so prioritete in cilji trenutne vlade. "Novinarji gledajo pod prste oblasti, če je to potrebno, ji kdaj na te prste tudi stopijo. Če si vlada kot novinarstvo predstavlja programe in vsebine medijev, ki so interesno in lastniško blizu vladajoči stranki in ki vsakodnevno preoblačijo politično propagando v novice, je vizija jasna – to je enoumje. In v enoumju ni prostora za novinarje in ni prostora za kritiko." 

Ne le doma, vojno z mediji pred slovenskim predsedovanjem EU Janševa vlada bije tudi v Evropski uniji. Smo pod drobnogledom Evropske komisije ter parlamenta, na razpravo o medijih vabijo premierja, kulturnega ministra, vodjo Ukoma. "Če bo Komisija delo opravila dobro in odgovorno, bodo prepoznali probleme v odnosu med mediji in oblastjo v Sloveniji," je jasen Vobič. Pravi, da so ti problemi stari, a so se pod novo oblastjo na novo izrazili in hkrati poglobili. Med drugim tudi s stalnim poniževanjem novinarjev, predvsem novinark in urednic, ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod. 

"Vprašanje pa je, kaj lahko parlamentarno poročilo prinese. V EU imamo namreč madžarski primer, kjer so se dolgoročno lotili razgradnje medijev kot družbene institucije, preobrazbe novinarstva v njegovo nasprotje in vzpostavitev medijskega konglomerata, ki je pod tesnim vplivom vladajoče politike. Začeli so z javnimi mediji, nadaljevali so s komercialnimi. Iz Bruslja vztrajno prihajajo opozorila na Madžarsko, učinkov je malo, zato se bojim, da je madžarski scenarij ponovljiv tudi v drugih državah," zaključi.