To sta ob podrobnejši predstavitvi rezultatov meritve stališč Slovencev o pridruževanju EU, ki jo je maja in junija letos med 1008 osebami izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, povedala izvajalca raziskave, Samo Uhan in Mitja Hafner Fink.
Od 57,8 odstotka zagovornikov vstopa v unijo, bi jih "prihodnjo nedeljo" za "verjetno" glasovalo 33,8 odstotka, "zanesljivo" pa bi se jih za članstvo v EU opredelilo 24 odstotkov. Proti bi se jih skupaj izreklo 23,3 odstotka, od tega 13,2 odstotka "verjetno" in 10,1 odstotka "zanesljivo", medtem ko svojega odgovora na takšno referendumsko vprašanje "ni vedelo" 18,9 odstotka vprašanih polnoletnih prebivalcev Slovenije.
Kot posebej zanimivo dejstvo sta Uhan in Hafner Fink izpostavila "starostni faktor". Raziskava je pokazala na veliko podporo vključevanju v EU med slovenskimi upokojenci, skupini, ki predstavlja razmeroma velik delež volilne populacije, medtem ko je hkrati pokazala na nenaklonjenost pri študentih. Pri slednjih gre, tako izvajalca projekta, za "blago nenaklonjenost", ki je ni moč interpretirati kot artikulirano nasprotovanje vstopu v EU, temveč predvsem kot nasprotovanje "diskurzu oblasti" in podpovprečnemu zaupanju v delovanje državnih organov.
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar, ki se je današnje predstavitve javnomnenjske raziskave udeležil kot gost, podatka o odstotku ambivalentnih ni vzel pesimistično. Kot je menil, odgovori glede pričakovanih koristi od članstva v EU kažejo, da so Slovenci pragmatični in se bodo odločali vsebinsko. Da prav iz tega razloga kaže, da imajo Slovenci "deponirano odločitev za EU", se je pri tem strinjal dr. Uhan, je pa še, glede na to, da se Slovenci ravnajo precej razpoloženjsko, menil, da bo dogajanje leto dni pred referendumom o EU ključno za izid.
Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Belgije, Annemie Neyts-Uyttebroeck, pa je danes na srečanju s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom v Ljubljani zatrdila, da razmere, nastale po septembrskih terorističnih napadih v ZDA, ne bodo ogrozile širitvenega procesa Unije. Tako bo širitveni proces še naprej potekal v skladu z zastavljeno strategijo. Po tej naj bi se pristopna pogajanja z na to pripravljenimi kandidatkami končala v letu 2002.
