Križnar je takoj po tej kalvariji dejal, da se bo kljub izgonu iz Etiopije skušal vrniti med svoje ljudstvo. Ga to žene nazaj?
Dokler človek enkrat sam ne izkusi stiske nekega ljudstva, neke skupine ljudi, bo potem težko razumel, zakaj se hočeš vrniti tja. Ko je neka stiska huda, in ko jo opaziš, potem skušaš narediti vse, da bi tem ljudem pomagal. In mislim, da ima Tomo Križnar to v sebi. On ni samo popotnik in avanturist, pač pa skuša odkrivati tiste ljudi, ki so popolnoma pozabljeni od svetovnih televizij, in skuša potem za njih nekaj konkretnega narediti.
S Križnarjem ste bili pri Nubah. Kakšne so zdaj razmere tam? Je vajino prizadevanje izboljšalo njihov položaj?
Leta 2000, ko smo s Karitasom organizirali zbiranje pomoči, sva s Križnarjem osebno šla tja in to pomoč tudi predala. Razveseljivo je, da so se razmere po dveh letih res začele spreminjati, tudi na podlagi tega, kar sva skupaj storila za Nube, zlasti Tomo, ki je s svojimi dokumentarci, prispevki in predavanji svetovno javnost opozarjal na to stisko. Sedaj so podpisane mirovne pogodbe, ki se podaljšujejo za pol leta. Upamo pa, da bo prišlo do podpisov dokončnih mirovnih sporazumov, in da bodo ti ljudje res lahko svobodno zaživeli v teh čudovitih krajih.
Problemov v Afriki je ogromno. Lakota, vojne, zatiranja... Kaj sploh lahko posameznik, kot ste vi ali Križnar, naredi v tako brezupnih razmerah?
Lahko nič naredimo in rečemo: saj se nič ne da narediti, lahko pa razmišljamo v malo drugačno smer. S Križnarjem sva se večkrat pogovarjala ravno o tem. "Vsak otrok, ki trpi, je tudi moj otrok, vsaka mati, ki umre, je moja mati, vsak fant, vsako dekle je moj brat in je moja sestra," pravi Križnar. In kjerkoli po svetu se dogaja krivica, moramo povzdigniti glas. Ko bo ljudi, ki bodo tako razmišljali dovolj, in ko bodo imeli v sebi neko drugačno gledanje na svet, ne zgolj skozi to, kaj bo imel, ampak, kako bo imel več čuta za drugega človeka, potem se bodo stvari začele spreminjati. Zaradi tega mislim, da se splača vse, kar človek lahko oziroma mora narediti. Samo tako se lahko v svetu nekaj spremeni. Z raznimi konvenciji se ne spremeni veliko, če se ne spremeni kaj tudi v naših srcih in v našem odnosu do drugih ljudi.