Stanje bo treba izboljšati!

Računsko sodišče RS je revidiralo predlog zaključnega računa proračuna za leto 2006, pri čemer je tako splošnemu delu predloga zaključnega računa kot pravilnosti izvršitve proračuna kot celote izdalo mnenje s pridržkom. Po ministrstvih so letos podrobneje preverjali izplačevanje plač, odhodkov in transferjev. "Država je porabila davkoplačevalski denar s pridržkom," je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik sodišča Igor Šoltes.

Računsko sodišče je o predlogu splošnega dela zaključnega računa izreklo mnenje s pridržkom, ker v bilanci prihodkov in odhodkov niso bili izkazani tekoči transferji za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja v obliki prenosa kapitalskega deleža Splošne plovbe Portorož in investicijski transferji stanovanjskemu skladu ter napačno evidentirana neporabljena sredstva proračunskih uporabnikov in akontacije predstavništvom v tujini. V bilanci prihodkov in odhodkov so bili nepravilno razvrščeni tekoči in investicijski transferji. V računu finančnih terjatev in naložb prenos kapitalskega deleža Splošne plovbe Portorož ni izkazan med prejemki kapitalskih deležev, med izdatki pa je preveč izkazan nakup kapitalskih naložb iz povečanja premoženja stanovanjskega sklada.

Napredek v primerjavi z letom 2005

Po Šoltesovih besedah je določen napredek v primerjavi s preteklim letom viden, kljub temu pa je še kar nekaj področij, kjer bo treba stanje izboljšati. Poseben poudarek bodo tudi v prihodnje dajali k ciljem usmerjenim proračunom ter nepravilnostim, ki se dogajajo in kjer obstajajo določene stopnje tveganja.

Pozitivno mnenje le za šolsko ministrstvo

Letos so tako pri reviziji izvrševanja finančnih načrtov ministrstev v skupni vrednosti 1724 milijard tolarjev ali 94,33 odstotka proračuna pozornost usmerili na izplačevanje plač in drugih prejemkov zaposlenih, izplačevanju tekočih in investicijskih odhodkov ter izplačevanju tekočih in investicijskih transferov. Izdali so eno pozitivno mnenje, ki ga je prejelo ministrstvo za šolstvo in šport, ostalih 14 ministrstev je prejelo mnenje s pridržkom.

Ugotovili so, da so bili nekateri javni uslužbenci razporejeni na delovna mesta, za katera niso izpolnjevali pogojev ter primer, ko v javnem natečaju niso bili objavljeni vsi pogoji iz veljavne sistematizacije, temveč le tisti, ki jih je javni uslužbenec, ki je zasedel delavno mesto, izpolnjeval.

Posebej so izpostavili primere, ko so ministrstva izplačila opravila, ne da bi preverila pravne podlage. Te vrste nepravilnosti so ugotovili pri vrsti proračunskih porabnikov - ministrstvu za finance, Davčni upravi RS, ministrstvih za zunanje zadeve, obrambo, pravosodje, javno upravo, gospodarstvo, kmetijstvo, promet, delo, visoko šolstvo. "V večini primerov gre za naročila na področju informacijske tehnologije in svetovanih storitev," je dejal Šoltes. Kot je pojasnil, so želeli opozoriti, da je oddaja naročil brez ustrezno sklenjenega pogodbe ali predhodno izvedenega postopka nedopustna.

SCT gradil brez pogodb

Pri ministrstvu za zdravje so ugotovili, da izvaja gradbeno podjetje SCT na posameznih gradbiščih gradbena dela brez sklenjene pogodbe, kar pomeni kršitev zakona o javnih financah. "Ministrstvo bi kot lastnik in nadzornik moralo ravnati kot dober gospodar in pred začetkom del zagotoviti ustrezne pravne podlage," je dejal Šoltes.

Ugotovili so še, da je ministrstvo za pravosodje prevzelo obveznosti, ki niso bile predvidene v finančnem načrtu, in sicer so v petih primerih kupili nepremičnine in v enem primeru obnovili poslovne prostore. Opozorili so tudi na problematiko v prevzemanju obveznosti v breme proračunskih sredstev v obliki blagovnega kredita in podražili, da se lahko država zadolžuje le na podlagi zakona in po odločitvi finančnega ministra.

Velik problem ostajajo javna naročila

Področje javnih naročil pa predstavlja stalnico ugotovljenih napak. Ugotovili so, da so ministrstva prevzela obveznosti, ki niso bila predmet pogodb oz. so sklenila pogodbe, ne da bi izvedla postopek oddaje javnega naročila, v objavi razpisa so objavila merila, ki niso bila enaka merilom v razpisni dokumentaciji, ministrstvo za zdravje pa je oddalo dodatna dela brez predhodne objave, kljub temu da so ta presegala 50 odstotkov vrednosti del osnovnega naročila. Ugotovili so še financiranje javnih zavodov in javnega sklada brez predhodno potrjenih programov in finančnih načrtov.