Stanje v Uniji

Predsednica Ursula von der Leyen je prvič razpravljala o stanju Unije, medtem ko na evropskih tleh divja vojna, ki je zaznamovala celotno delovanje Evropske komisije. Vsekakor je možno opaziti razliko v tonu in vsebini letošnjega nagovora, ki je v ospredje postavil vojno v Ukrajini in energetsko krizo – veliko manj pa je bilo osredotočenosti na prihodnje načrte. V govoru je izpostavila potrebo po nadaljnjem zavzemanju za solidarnost in enotnost držav članic pri odzivu na vojno, odzivu na energetsko krizo, zelenem prehodu in prilagajanju na področju varovanja narave, zavzemanju za demokracijo, krepitvi konkurenčnosti Evrope ter potrebo po ponovnem razmisleku o zunanjepolitični agendi EU. Kljub širokemu naboru tematik, ki so bile izpostavljene, se na tem mestu poraja vprašanje: kakšno je pravzaprav stanje v Uniji?

Črno ali rožnato?

Stanje v Evropski uniji je danes vse prej kot rožnato. EU se trenutno nahaja na največjem razpotju glede svoje nadaljnje usmeritve in delovanja. Vse večja inflacija in rast cen energentov zahtevajo od evropskih institucij učinkovito ukrepanje, kar pa je v nepredvidljivih časih izjemno zahtevno. Evro je dosegel najnižjo vrednost v svoji zgodovini, kar se odraža v vse višjih cenah surovin in življenjskih potrebščinah. Številni strokovnjaki napovedujejo, da bo letošnja zima zelo težka. Če hočemo ohraniti smer razvoja, moramo v Evropi zagotoviti solidarno zimo, ki bo poskrbela za gospodarstvo in državljane. Iz tega razloga bo treba zagotoviti nemoteno dobavo energentov in surovin iz držav, s katerimi je bilo sodelovanje do sedaj omejeno ali ga sploh ni bilo. Vojna v Ukrajini je osvetlila številne priložnosti za sodelovanje z arabskimi in afriškimi državami, ki jih je Evropska unija pred tem zapostavljala. S temi državami je treba zagotoviti stabilno sodelovanje, ki bo v korist obema stranema – tako na ekonomskem kot družbeno-političnem področju.

Zeleno ali sivo?

Zaradi hitro rastočih cen energentov in omejene dobave plina so se države članice primorane vrniti k ponovni uporabi fosilnih goriv. Številni ekonomisti in strokovnjaki na področju energetike opozarjajo, da bo letošnja zima velik zalogaj za gospodinjstva in vlade držav članic. V tem trenutku si Evropska unija prizadeva, da čim prej doseže energetsko neodvisnost in s tem zmanjša svojo odvisnost od drugih akterjev. Pot do tega bo precej dolga in turbulentna, saj je treba politike prilagajati evropskemu zelenemu dogovoru in hkrati poskrbeti za državljane. Države članice so se primorane vračati k ponovni uporabi fosilnih goriv in pridobivanjem energije na "umazan" način, ki ga je evropski zeleni dogovor prepovedal. Prav tako so številne države članice začele s ponovnim zagonom jedrskih elektrarn, ki predstavljajo velik problem z ustvarjenimi odpadki. V zelenem pogledu se zdi, da znotraj EU drvimo 15 let v preteklost in ne v prihodnost. Dejstvo je, da so kratkoročni cilji EU na področju varstva okolja do leta 2030 nedosegljivi. Posledično je s tem povezana tudi časovnica ciljev do leta 2050, ki bodo zagotovo zamaknjeni, kar pa ne bo omajalo vloge EU kot mednarodnega okoljskega akterja. Evropska unija trenutno lebdi med sivo in zeleno prihodnostjo, čeprav ostaja vodilna sila na področju zelenih politik.

Vojno ali mirno?

Evropska unija je nastala na ideji zagotavljanja trajnega miru med narodi. Prednosti ekonomskega sodelovanja med državami so več kot uspešno odtehtale ekonomske posledice vojn. Evropska unija je leta 2012, kot prva in edina skupina držav na svetu, prejela Nobelovo nagrado za mir, saj že več kot sedemdeset let zagotavlja mir na območju držav članic. Na žalost pa Evropska unija še ni uspela preprečiti večjih konfliktov in vojn v svoji neposredni soseščini, ki odločilno vplivajo na stanje znotraj EU. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja EU ni bila zmožna preprečiti vojn ob razpadu Jugoslavije. Prav tako nedavno dogajanje v Gorskem Karabahu, Afganistanu, Siriji in trenutno stanje v Ukrajini – vse to so konflikti in vojne, ki so posredno vplivale na stanje v Evropski uniji. Na teh primerih je možno opaziti, da EU v vseh teh letih še vedno ni razvila prepričljivega in vztrajnega mehanizma za preprečevanje vojnih konfliktov zunaj svojih meja. Prav tako so svetovna varnostno-politična razmerja podrta in vzpostavlja se nov svetovni red, ki bo preoblikoval ustaljene oblike sodelovanja. Uravnoteženo sodelovanje z različnimi akterji je stvar preteklosti, kot kaže trenutna situacija, bo morala Evropska unija okrepiti in prilagoditi svoje zunanjepolitično delovanje. V duhu tega je potreben tehten premislek glede vloge v zvezi Nato – okrepiti sodelovanje znotraj zveze ali se odločiti za samostojno obliko obrambne in vojaške pripravljenosti. Evropski kontinent je dolga leta veljal za kontinent, ki je prehajal iz vojne v vojno, kar je aktualno še danes, ko lahko govorimo o hibridni obliki evropskega kontinenta med mirom in vojno.

Pravno ali protipravno?

Prvič v zgodovini EU se je zgodilo, da se je Evropska komisija odločila za delno zamrznitev evropskih sredstev državi članici. Gre za precedens, saj je s tem EU pokazala, da je temeljne vrednote treba dosledno spoštovati in upoštevati. V zadnjih letih se je zbralo precej protipravnih postopkov in dejanj s strani Madžarske in Poljske, ki več kot očitno kršita pravo Evropske unije. Zdi se, da je EU precej časa mižala na eno oko in se s tem izognila kaznovanju teh dveh držav. Nezadovoljstvo glede tega so izkazale druge države članice, ki svoje pravne obveznosti spoštujejo. Med najbolj naklonjenimi za sankcioniranje Madžarske in Poljske je bila Nizozemska, ki se je odločno upirala vsem poskusom rušenja vladavine prava znotraj EU. Pri drugih državah članicah je šlo za preračunavanje in igranje na prijazno karto dobrih odnosov znotraj Unije. Madžarska je prav tako edina država, ki še ni prejela zelene luči Evropske komisije za #NextGenEU finančni mehanizem – tudi tukaj Evropska unija najprej zahteva določene reforme na področju sodstva in vladavine prava. Izhajajoč iz tega lahko trdimo, da je Evropska unija začela dosledno izpostavljati problem vladavine prava v EU in si bo za to prizadevala tudi v bodoče. S tem krepi svojo kredibilnost in naklonjenost spoštovanju temeljnih vrednot za vse pod enakimi pogoji.

Usklajeno ali razdrto?

Nedavna ruska aneksija štirih regij je v popolnosti poenotila države članice, ki so se na to odzvale usklajeno. Prav tako so bile države članice usklajene pri začetnem sprejemanju paketov sankcij proti Rusiji. To je bil trenutek, ko se je celotna evropska celina povezala v solidarnosti. Dlje ko traja vojna, vse bolj se kaže razdeljenost med članicami in nepripravljenost na sprejemanje novih sankcij. Zanimiv primer tega je višegrajska skupina, ki je do vojne v Ukrajini veljala za nerazdeljiv in usklajen četvorček. Danes to ne drži več, saj prihaja do razhajanj in notranjih nestrinjanj glede sankcij in vloge EU v vojni. Na primer Madžarska zagovarja blažje sankcije, medtem ko Poljska zahteva najstrožje sankcije in kaznovanje Rusije. Poleg tega se kažejo razlike tudi med samimi državami članicami glede pristopa in sankcioniranja Rusije, saj so ekonomske posledice prevelike in ne odražajo želenega učinka. Pred vojno v Ukrajini je pandemija covida-19 presenetljivo poenotila države članice, ko se je Unija izkazala kot solidarna celota. Prihajajoče krize in izzivi pa bodo vsekakor vplivali na stanje usklajenosti znotraj EU – iz tega razloga je potrebno zagotoviti proevropsko naravnanost in stremeti k še bolj povezani Uniji.

Evropska unija se nahaja na preizkušnji – kakšno pot ubrati v prihodnost? Trenutno stanje v Uniji je precej različno in razgibano, zato bo v prihodnje potrebna uskladitev vodenja in odločanja znotraj EU. Zagotoviti je treba ukrepanje na številnih področjih, ki bo odražalo stanje splošne blaginje znotraj Unije. Na kakšen način bo Evropska unija to dosegla v kontekstu različnih stališč in interesov držav članic, pa za zdaj ostaja uganka.