Stanovanja, prekarnost: mladi se ne morejo osamosvojiti in načrtovati

Danes je mednarodni dan mladih. Združeni narodi so leta 1999 ta dan namenili mladim in opozarjanju na njihov položaj, vlogo v družbi, pravice in dolžnosti. Tokratna tema je medgeneracijska solidarnost. S tem ZN poudarjajo, da mora svet izkoristiti poln potencial vseh generacij in da je medgeneracijska solidarnost bistvena za trajnostni razvoj.

V Sloveniji na področju trajnostnega razvoja ne zaostajamo za drugimi državami, saj obstajajo številni primeri dobrih praks, pri katerih se povezuje mlade in starejše generacije preko najrazličnejših projektov od digitalnega izobraževanja pa vse do preživljanja prostega časa in pomoči najstarejšim preko prostovoljnih akcij. Predsednik Mladinskega sveta Slovenija Miha Zupančič ocenjuje, da medgeneracijski prepad ni tako velik, kot se včasih zdi. Poudarja pa, da se je treba še naprej truditi, da vrednote medgeneracijske solidarnosti ne bi usahnile, in povečati sodelovanje med mlajšo in starejšo generacijo.

"Izzivi mladih se v zadnjem obdobju niso korenito spremenili, so se pa poglobili", je na novinarski konferenci uvodoma poudaril Miha Zupančič.

Vsaka generacija se sooča s svojimi izzivi in težavami. In skrbi mladih danes so še kako težavne in zaskrbljujoče. Mladost že od nekdaj velja za najlepše obdobje človekovega življenja. To je obdobje, ko so mladi lahko brezbrižni brez bremena odgovornosti. Problemi mladih, ki jih zadevajo so lahko podobni v večini družb. Vendar se lahko narava težav in obseg razlikujejo zaradi okoljskih, informacijskih, tehnoloških, družbenih in gospodarskih dejavnikov. 

Mladi prinašajo za družbeni razvoj pomembno sporočilo, da lahko s svojim pogumom in voljo rešijo marsikateri problem s katerim se sooča družba. Letošnje leto je za mlade še posebej pomembno tudi zaradi novega Nacionalnega programa za mladino, ki se pripravlja v sodelovanju z organizacijami v mladinskem sektorju kot to določa 16. člen Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju. Predlog programa se bo osredotočil na reševanje ključnih težav mladih, to so predvsem prekarnost, stanovanjska problematika ter duševno zdravje mladih. 

Negotovost iz dneva v dan, s katero se soočajo mladi je postala stalnica življenja. In nič drugače ni pri zaposlitvi. Negotovo, začasno ali občasno plačano delo je nekaj normalnega. Sporno je zato, ker temelji na socialni negotovosti. Vse več mladih se po končani fakulteti sooča s prelomnico v svojem življenju, vse kar dobijo v zameno pa je prekarni način dela. 

V Sloveniji ima le dobra tretjina mladih, starih od 15 do 24 let, ki niso v procesu izobraževanja ali usposabljanja, stabilno zaposlitev. Vsi drugi so bodisi brezposelni bodisi opravljajo delo prek manj stabilnih oblik dela. Mladi svojo prvo zaposlitev večinoma še vedno dobijo za določen čas ali pa so prisiljeni delati v prekarnih oblikah dela. Slovenija močno odstopa od evropskega povprečja predvsem pri prekarnih oblikah dela. Mladi pa bi raje izbrali redno zaposlitev kot kakšno od prekarnih oblik dela.

Ob tem je Miha Zupančič izpostavil še dodatne težave. Kot je opozoril, zakonodaja jasno opredeljuje elemente delovnega razmerja, a je nadzor pomanjkljiv. V Mladinskem svetu Slovenije zato med drugim predlagajo znatno povečanje inšpekcijskega nadzora, pa tudi poostritev zakonodaje na področju platformnega in agencijske dela ter samostojnih podjetnikov.

Odlična izbira za mlade študente in dijake je delo prek študentskega servisa, z e-Študentskega servisa so namreč sporočili, da kar 64 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli pri enem izmed delodajalcev, kjer so prej opravljali študentsko delo. Zato je študentsko delo priložnost za spoznavanje različnih poklicev, delodajalcev, pridobivanje prvih delovnih izkušenj in iskanje kariernih možnosti.

Prekarno delo je povzročilo velik beg možganov iz Slovenije. Številni mladi Slovenci izzive iščejo v tujini, ker jim domovina ne daje veliko priložnosti, tudi na področju študija. Društvo v tujini izobraženih Slovencev Vtis je  v četrtek v Botaničnem vrtu pripravilo dogodek, namenjen študentom in raziskovalcem, ki bodo odšli na študij ali raziskovanje v tujino. Na dogodku je svoje izkušnje z odhodom na delo in študij predstavilo okrog 70 študentov in raziskovalcev. "Tako kot vsako leto je tudi tokrat poudarek na tem, da mladim študentom olajšamo pot v tujino. Spodbujamo kroženje znanja med svetom in Slovenijo, da lahko člani, ki so v tujini, svoje izkušnje in znanje delijo v Sloveniji," je povedal Timotej Homar iz društva, ki je tudi sam pred leti študiral v tujini. 

Eden izmed študentov Tin Jančevski študira medicino v Madridu. "V Slovenijo bi se z veseljem vrnil, žal pa je pri nas težko dobiti specializacijo na izbrani smeri oziroma na kardiologiji, ki me zanima. Za to se pri nas letno razpiše par mest za vse mlade zdravnike. V Španiji je teh mest ogromno, vse je odvisno od tvojega univerzitetnega uspeha," je poudaril. 

Slovenija pa se v zadnjem letu sooča z izjemno slabim stanjem na področju stanovanjske problematike. Slabo stanje še posebej negativno vpliva na mlade, ki so hkrati podvrženi še precej nestabilni situaciji na trgu dela. 

Za osamosvajanje in začetek samostojnega ter kakovostnega življenja pa morata ta dva pogoja biti 100 odstotno izpolnjena. Stanovanjska problematika, s katero se verjetno mladi ukvarjajo od same ustanovitve mladinskega sveta, pa je v različnih obdobjih bolj ali manj pereča, v zadnjem obdobju je ta postala glavni problem generacije. Večina študentov si je po študiju želela ostati v svojem kraju, vendar pa se je večini to zdelo nemogoče zaradi pomanjkanja in cene nepremičnin, torej ne zaradi "klasičnih razlogov" pomanjkanja služb, infrastrukture... to zgolj kaže, da je stanovanjska problematika zares prešla na 1. mesto težav mladih in se korenito spremenila. 

Mladinski svet Slovenije zatorej predlaga, da je v večjih mestih nujna gradnja ali nakup neprofitnih javnih najemnih stanovanj, ki omogočajo osamosvajanje mladih takoj po zaključku izobraževanja. Na drugi strani so še kraji, kjer večje stanovanjske zgradbe niso primerne in je tam treba mladim pomagati predvsem pri obnovi starejših nepremičnin ali gradnji novih.

Poleg samega pomanjkanja stanovanj, pa velik problem predstavljajo tudi cene stanovanj. Cene nepremičnin drastično rastejo in zaenkrat nič ne kaže, da se bodo znižale. Večina mladih, ki iščejo stanovanje so študenti ali dijaki in mlajši zaposleni, v Ljubljani, Kopru, Mariboru in drugih mestih pa težko najdeš primerno stanovanje, ki bi imelo vsaj dokaj normalno ceno.  Po besedah Mihe Zupančiča, so "cene na stanovanjskem področju tako najemnin kot kupnin previsoke in stanovanjsko problematiko širijo iz večjih centrov v manjše kraje, mladi pa se zato ne morejo osamosvojiti, prekarnost pa je še vedno visoko nad povprečjem EU, kar ne omogoča stabilnosti in načrtovanja."

Podnebne spremembe predstavljajo nujno grožnjo za prihodnje generacije. Otroci so bolj dovzetni za te učinke kot odrasli, s takojšnjimi in vseživljenjskimi posledicami na njihovo fizično in duševno zdravje. 

Spremembe povzročajo stisko, jezo in druga negativna čustva pri otrocih in mladih po vsem svetu. Predstavljajo pa tudi nevaren precedens za vse bodoče generacije. Kot pojasnjuje Miha Zupančič je tudi pri okoljski problematiki vsa odgovornost padla na mlajše generacije. "Iz vseh teh razlogov se mladi čutijo dodatno obremenjene, kar slabo vpliva na njihovo duševno zdravje. Ob vseh teh vprašanjih pa se od mladih zahteva, da se aktivno udejstvujejo v družbi, širijo svojo socialno mrežo, študirajo in hkrati nabirajo izkušnje za delo, ob tem pa večkrat delajo tudi v prostovoljskih organizacijah," dodaja.