Z načrti, ki smo jih pripravljali in razvijali, se končno selimo na gradbišče, se veseli prvi mož republiškega stanovanjskega sklada Črtomir Remec. Po njegovih besedah bodo lahko namesto 500 zdaj letno začeli graditi tisoč stanovanj.
Da je očitno zmanjkalo politične volje, da bi uredili tisto ključno, pa ocenjujejo na Inštitutu za študije stanovanj. Pogrešajo resno regulacijo in nadzor najemnega trga, kjer so se po njihovih ocenah zgodile le minimalne spremembe.
"Resen progresivni nepremičninski davek, ki bi odvračal od špekuliranja s stanovanji, od nakupov kot investicij in v povezavi s tem tudi regulacija kratkoročnega oddajanja," izpostavlja Maša Hawlina.
Ob tem so kritični tudi do višanja najemnin."Višajo najemnine in poskušajo ohranjati dostopnost prek sistema subvencioniranja, pri čemer pa vemo, da taki ukrepi, ki slonijo na subvencioniranju, običajno pripeljejo dolgoročno do dodatnega dvigovanja cen, tudi na trgu," meni Hawlina.
Že lep čas so sicer pri stanovanjskem skladu, pa tudi na ministrstvu opozarjali, da se računica ob neprofitnih najemninah, kot jih poznamo danes, enostavno ne izide. Neprofitna stanovanja so denimo nekaterim občinam predstavljala tolikšno breme, da so jih raje odprodale.
"V preteklosti, ko smo bili prepuščeni sami sebi, smo delovali s stroškovnimi najemninami, ki so bile nekoliko višje. Zdaj pa se bo neprofitna precej približala tej naši stroškovni, ki je bila okoli sedem in pol evra," pojasnjuje Remec.
"S spremembami najemnin dvigujemo prihodke občin in lokalnih skladov, ampak to ne poteka na račun najemnikov, saj bodo te najemnine še vedno zelo dostopne. Predvsem pa bodo te spremembe potekale postopoma, da se bodo najemniki lahko prilagodili," dodaja državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner.
Pojasnilo ministrstva kritikov sicer ne prepriča. "Tudi teh sedem evrov na kvadratni meter, če se primerjamo z Dunajem. To je več kot povprečna neprofitna najemnina tam," pravi Hawlina.
Pri tem pa poudarja, da so na Dunaju standardi bivanja in dohodki občutno višji kot pri nas.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.