Na razpis za prodajo 429 novih stanovanj Stanovanjskega sklada RS se je med 1643 prispelimi vlogami prijavilo 1168 prosilcev, ki varčujejo v prvi nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS) iz leta 1999 in imajo prednost pri dodelitvi stanovanj. Prosilcev, ki ne varčujejo v NSVS je 138, je na današnji novinarski konferenci dejal direktor sklada Edvard Oven.
Po njegovih besedah bo 139 stanovanj kupcem dodeljenih po naključnem računalniškem izboru, brez naključnega računalniškega izbora pa bo po prvih željah dodeljenih 94 stanovanj.
Kot je znano, je stanovanjski sklad v razpisu, ki ga je objavil 25. oktobra letos, ponudil 160 novih stanovanj na štirih lokacijah v Ljubljani, in sicer na Knobleharjevi ulici, Medenski cesti, Tacenski cesti in Tržaški cesti. Cena teh stanovanj se je gibala od 1250 evrov do 1300 evrov za kvadratni meter. V Dragomlju je bilo na voljo 142 stanovanj po ceni 1150 evrov na kvadratni meter in 12 vrstnih hiš v tretji gradbeni fazi po ceni 890 evrov na kvadratni meter, v Kopru pa 115 stanovanj po ceni 1250 evrov na kvadratni meter. Kot je povedal Oven, za 20 stanovanj ni bilo povpraševanja. Gre za nekatera stanovanja v Kopru in Dragomlju.
Pri izboru kupcev so prosilci stanovanj uvrščeni v prednostne kategorije - znano, je da imajo v tokratnem razpisu prednost varčevalci v NSVS iz leta 1999, med ostalimi varčevalci v shemi pa mlade družine. Pri dodeljevanju posameznega stanovanj oblikujejo seznam vseh prosilcev, ki imajo posamezno stanovanje navedeno med svojimi željami, bodisi kot glavno bodisi kot dodatno željo. V ožji izbor pridejo prosilci, ki so se uvrstili v najvišjo prednostno kategorijo. Če je tak prosilec en sam, mu stanovanje dodelijo brez žreba, v nasprotnem primeru pa oblikujejo seznam prosilcev iz najvišje prednostne kategorije, sortiran po prosilčevi davčni številki, ter med njimi izberejo enega z žrebom v posebnem programu Kocka. Ta se izvaja na drugem nepovezanem računalniku po posebnem protokolu, ki zagotavlja nepristranski naključni izbor.
Računalniški izbor
Za stanovanja, za katera se poteguje več kupcev, bo tako odločal računalniški izbor, ki ga bo sklad sicer izvedel že četrtič. Kot je pojasnila pomočnica direktorja stanovanjskega sklada Nevenka Fajdiga, se tokratni izbor od predhodnih razlikuje le po obsegu, ki je večji. "Program Kocka je že od vsega začetka enak, program za izbor kupcev pa se je moral prilagajati glede na vsakokratni razpis prodaje stanovanj. Prednostne kategorije se namreč iz razpisa v razpis spreminjajo," je pojasnila Fajdiga, ki je računalniški izbor kupcev med kopicami prispelih vlog, med katerimi so tudi prosilci s popolnoma enakimi pogoji, označila kot edinega možnega. Pritožba nanj sicer ni mogoča, na skladu pa zagotavljajo, da sta varnost in objektivnost zagotovljeni.
Na vprašanje, zakaj na razpisu nimajo prednosti varčevalci, ki prvič rešujejo stanovanjsko problematiko, je Fajdiga pojasnila, da se v tokratnem razpisu za vsa stanovanja, razen za 41 stanovanj na Tacenski cesti, predvideva vselitev po izteku petletnega varčevanja, torej v drugi polovici prihodnjega leta. Zato so varčevalci iz prve NSVS, ki so pogodbe sklepali z namenom, da privarčujejo sredstva za nakupe stanovanj, izenačeni. "Leta 1999 stanovanjski sklad ni imel registracije za gradnjo stanovanj in ni bilo niti obljube s strani države, da bo tem varčevalcem oz. mladim zagotovila kakršnekoli prednosti pri pridobitvi stanovanj. Sklad si je v strategiji, sprejeti oktobra lani, med drugim zadal, da bo povečal ponudbo stanovanj ob povečanem povpraševanju iz NSVS brez delitve socialnih kategorij. Struktura varčevalcev je zelo različna, predvsem pa se ne ve, kdo za koga varčuje, kdo za koga kupuje," je pojasnila Fajdiga.
Glede prednosti mladih družin pri varčevalcih iz drugih shem je Fajdiga poudarila, da so se za to odločili zato, ker mlade družine predčasno vstopajo na trg, kar po njenih besedah pomeni, da je morda njihova potreba vendarle večja. Tako je bilo tudi razmišljanje nadzornega sveta, je dodala.
Investiranje v gradnjo novih stanovanj
Kot je znano, je stanovanjski sklad oktobra lani sprejel strategijo investiranja v izgradnjo 5200 novih stanovanj, od tega več kot polovico najemnih neprofitnih stanovanj, preostalo pa tržnih stanovanj. Osnovni cilji strategije so, kot je ponovil Oven, povečanje števila stanovanj in njihove kakovosti ter bistveno znižanje cen stanovanj. Za povečanje ponudbe tržni stanovanj so se po ovnovih besedah odločili zato, ker se bo poleti 2004 sprostila prva NSVS, povečanje povpraševanja pa bi ob dani ponudbi stanovanj lahko izničilo učinke NSVS oziroma bistveno povišalo cene stanovanj.
Stanovanjski sklad naj bi do poletja prihodnje leto v prodajo ponudil še od 500 do 700 novih stanovanj.