Stanovanjski sklad bi lahko do leta 2025 presegel ciljnih 10.000 stanovanj

Stanovanjski sklad RS (SSRS) je v tem obdobju z lastnimi investicijami zagotovil 1343 stanovanjskih enot, vrednih okoli 201 milijon evrov. S sofinanciranjem občin in krajevnih skladov je nastalo 1062 stanovanj, pri čemer je sklad zagotovil 54,3 milijona evrov. Na trgu je kupil 412 stanovanj za skupno okoli 41 milijonov evrov, še 2054 jih je pridobil z nakupom družbe Spekter, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor SSRS Črtomir Remec, ki je vodenje sklada prevzel leta 2015.

Načrtujejo še dodatnih 1784 stanovanj, za kar bi predvidoma potrebovali 350 milijonov evrov. V letu 2015 je imel sklad 3429 stanovanj.

"Naš cilj je bil, da bomo z vsemi aktivnostmi sklada do konca izvajanja nacionalnega stanovanjskega programa zagotovili 10.000 javnih najemnih stanovanj. In če to seštejete, vidite, da bi skupaj z vsemi stanovanji v gradnji in pripravi lahko ta cilj minimalno celo presegli, pogoj za to pa so izdatna finančna sredstva, ki bi morala biti zagotovljena tako z dokapitalizacijo sklada kot tudi s krediti," je dejal Remec.

Glede na trenutno stanje namenskega premoženja SSRS je njegova kreditna sposobnost do 120 milijonov evrov. "Vse to je torej izvedljivo, pogoj pa je, da tudi politika pohiti," je dodal.

Trenutno se gradi oz. na graditev pripravlja 1500 stanovanj po državi

Sklad trenutno gradi oz. se pripravlja na graditev 1500 stanovanj po državi. Največja projekta sta Novo Pobrežje v Mariboru, kjer je predvidenih 431 stanovanj, in Glince v ljubljanskem Podutiku, kjer je načrtovanih 378 stanovanj. Sledijo projekti Ob Savi v Kranju (271 stanovanj), Podbreznik v Novem mestu (103), Nova Dolinska v Kopru (91), Soseska Lukovica v Lukovici (890), Ob Kobiljskem potoku v Lendavi (76) in Partizan na Jesenicah (46).

Projekti so v različnih fazah. Graditev se končuje v Kopru, kjer pridobivajo uporabno dovoljenje, in v Novem mestu. V obeh primerih je šlo za sofinanciranje občinskih skladov v polovičnem deležu. Za projekte Lukovica, Lendava in Jesenice izbirajo ali bodo izbirali projektante in izvajalce, projekta v Kranju in Mariboru pa se projektirata.

Za Novo Pobrežje sicer še ni zagotovljenih sredstev, pri Glincah je za 60 stanovanj zagotovljen kredit Razvojne banke Sveta Evrope (CEB), za druga tudi še ni finančnih sredstev, je povedal Remec.

Remec: Neprofitne najemnine ne pokrivajo realnih stroškov gradnje

Za stanovanja, ki bodo zgrajena s krediti CEB in sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, bo sklad zaračunaval neprofitno najemnino. Kot so prejšnji teden pojasnili na skladu, je od skupno okoli 5100 stanovanj okoli 2100 stanovanj v tržnem najemu, zanj sklad zaračunava stroškovno najemnino, preostala so oddana za neprofitno najemnino.

Remec opozarja, da je ta prenizka – v Ljubljani je denimo za polovico nižja od stroškovne – in ne omogoča graditve novih stanovanj.

"Ministrstvo za solidarno prihodnost si prizadeva, da bi dolgoročno zagotovilo, da bi bile vse najemnine neprofitne. Pri tem je velika nevarnost, da se vse skupaj tudi ustavi, saj neprofitne najemnine ne pokrivajo realnih stroškov gradnje," je opozoril.

Remec z domnevno kazensko ovadbo ni seznanjen

Glede domnevne kazenske ovadbe, ki naj bi bila proti njemu vložena zaradi zaračunavanja stroškovne najemnine, je dejal, da z njo ni seznanjen. Možnost zaračunavanja stroškovne najemnine je bila uveljavljena že nekaj let prej, preden je prevzel vodenje sklada, sam je ob pomislekih vedno zahteval pravno mnenje, je dejal in dodal, da je poslovanje sklada temeljito pregledalo računsko sodišče in ni podalo niti enega priporočila. "To dokazuje, da poslujemo skrajno transparentno in zakonito," je poudaril Remec.

Država je lani SSRS dokapitalizirala za 25 milijonov evrov. Tudi letos naj bi sklad dobil 25 milijonov evrov, in če bo to porabil, še 25 milijonov evrov.

Da bi se lahko začelo graditi 5000 stanovanj, bi po njegovih besedah letos potrebovali 50 milijonov, prihodnje leto 75 milijonov in leta 2026 100 milijonov evrov. Da bi lahko po letu 2026 letno začeli graditi po 3000 stanovanj, bi moralo biti 100 milijonov evrov letno stalnica, poleg tega bi bili potrebni še lastni viri občin, mestnih skladov, morda družbe DSU ali pridobitev institucionalnih investitorjev po principu omejenega dobička. To pa je ob sedanjih stroških graditve sicer nerealno, pravi Remec.