Stanovanjski stroški so veliko breme za dobro petino Slovencev

Predvsem revnejša gospodinjstva namenijo več denarja za stanovanjske stroške in jih tudi občutijo kot večje finančno breme. Statistični urad RS (Surs) obravnava gospodinjstva po kvintilih (dohodkovni razred gospodinjstev), pri čemer so v 1. kvintilu dohodkovno najrevnejša, v 5. kvintilu pa najbogatejša gospodinjstva. Podatki Sursa kažejo, da je 38 odstotkov najrevnejših gospodinjstev v letu 2021 menilo, da so stanovanjski stroški veliko breme, kar je 6 odstotnih točk manj kot leta 2020. Zgolj 8 odstotkov najbogatejših gospodinjstev pa je lani izrazilo, da jim stroški predstavljajo veliko breme, kar sta 2 odstotni točki manj kot leta 2020.

Če se zazremo v obdobje med letoma 2011 in 2021, so gospodinjstva iz prvega kvintila občutila stanovanjske stroške kot veliko breme najbolj v letu 2011, 2013 in 2014 – takih je bilo kar 58 odstotkov najrevnejših gospodinjstev.

Ko pogledamo splošno sliko – upoštevamo gospodinjstva iz vseh dohodkovnih kvintilov – je bilo plačevanje stanovanjskih stroškov v letu 2021 srednje veliko breme za šest od desetih gospodinjstev, veliko breme za 22 odstotkov gospodinjstev, kar je za 5 odstotnih točk manj kot leta 2020. Za 19 odstotkov to ni bila nikakršna težava, kar je za 5 odstotnih točk več kot pred letom dni.

Od leta 2011, ko je bilo gospodinjstev, ki so jim bili stanovanjski stroški veliko breme, največ (40 odstotkov), se je delež teh gospodinjstev znižal za skoraj 20 odstotnih točk. Delež gospodinjstev, ki menijo, da stanovanjski stroški niso breme, pa se je v zadnjem obdobju (do leta 2021) nekoliko povečal.

Slovenska gospodinjstva so sicer v zadnjih petih letih za stanovanjske stroške porabila povprečno 13 odstotkov razpoložljivih dohodkov, v obdobju od 2011 do 2016 pa dobrih 14 odstotkov, kar prikazuje spodnja tabela.

Deleže je Surs izračunal na podlagi letnih stanovanjskih stroškov gospodinjstva glede na letni neto razpoložljivi dohodek gospodinjstva. V stanovanjske stroške je vključil stroške za vodo, kanalizacijo, odvoz odpadkov, elektriko, ogrevanje, rezervni sklad, zavarovanje stanovanja, redno vzdrževanje in popravila stanovanja, nadomestilo za stavbno zemljišče, hipotekarne obresti (za tiste lastnike, ki imajo za stanovanje hipoteko) in znesek mesečne najemnine (za najemnike).

Preobremenjenost gospodinjstev s stanovanjskimi stroški

Leta 2021 je 4,1 odstotka oseb živelo v gospodinjstvih, ki so za stanovanjske stroške porabila več kot 40 odstotkov celotnega razpoložljivega dohodka, kar je za 0,6 odstotne točke manj kot pred desetimi leti (najvišji je bil ta delež v letu 2015, takrat je znašal 6,1 odstotka).

V skupini, ki je pod pragom tveganja revščine, se je v zadnjih desetih letih (od 2011 do 2021) delež tako obremenjenih oseb s stanovanjskimi stroški znižal z 22,5 na 20,9 odstotka, pri čemer je na vrhu, leta 2014, dosegel 29,4 odstotka.

Na drugi strani je bil med osebami nad pragom revščine delež ljudi, ki so za stanovanjske stroške leta 2021 porabili več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka gospodinjstev, enak kot pred 10 leti, to je 1,9-odstoten. Najvišji, 2,6-odstoten, je bil v letih 2013–2015, so pojasnili na Sursu.

V spodnji tabeli so prikazani odstotki in število ljudi, ki so preobremenjeni s stanovanjskimi stroški (tako tisti, ki živijo pod pragom revščine, kot tisti, ki živijo nad njim). Stopnja preobremenjenosti pomeni odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, v katerih so stanovanjski stroški višji od 40 odstotkov celotnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva.

Surs je v izračunu obremenjenosti s stanovanjskimi stroški zajel vse letne stroške gospodinjstva, povezane s stanovanjem (obresti za stanovanjski ali hipotekarni kredit, najemnina, zavarovanje, stroški rednega vzdrževanja in popravil, stroški za vodo, kanalizacijo, odvoz odpadkov, elektriko, plin, ogrevanje ... ), zmanjšane za subvencijo za najemnino. Obremenjenost s stanovanjskimi stroški oz. delež stanovanjskih stroškov v celotnem razpoložljivem dohodku gospodinjstva je tako za vse osebe v istem gospodinjstvu enaka.

Najbolj so s stanovanjskimi stroški obremenjeni Grki, najmanj na Cipru in Malti

V Evropski uniji (EU) živi približno desetina oseb v gospodinjstvih, ki jim stanovanjski stroški predstavljajo 40-odstotno breme ali več. Najvišji deleži teh oseb so v Grčiji (tretjina oseb v letu 2020), Bolgariji in na Danskem ter zunaj EU v Severni Makedoniji, najmanjši delež pa na Cipru in Malti ter zunaj EU v Albaniji, kažejo podatki Surs.

Če primerjamo odstotke glede na status tveganja revščine, so razlike med osebami, ki živijo pod pragom tveganja revščine, in tistimi, ki so nad pragom, precejšnje. V povprečju je ta obremenjenost pri osebah pod pragom tveganja revščine nad 30 odstotkov, pri ostalih pa 3 odstotke.

V slabih stanovanjskih razmerah je v letu 2021 živelo 19 odstotkov Slovencev

Stopnja stanovanjske prikrajšanosti označuje odstotek ljudi, ki živijo v domovih, ki so v slabem stanju in/ali so pretemni in/ali nimajo kadi, prhe in/ali so brez stranišča na izplakovanje za lastno uporabo. V stanovanju v slabem stanju je v letu 2021 bivalo 19 odstotkov oseb, v pretemnem stanovanju 5 odstotkov oseb, za zadnja dva elementa pa je bilo prikrajšanih po 0,1 odstotka oseb. V letu 2021 je bilo za enega od štirih elementov prikrajšanih 19,9 odstotkov oseb, za dva elementa 2 odstotka oseb, prikrajšanih za 3 ali 4 elemente pa v zadnjih nekaj letih praktično ni bilo.

V zadnjih 10 letih se je delež oseb, prikrajšanih za enega od štirih elementov, zmanjšal s tretjine (34 odstotkov v 2011) na petino (19,9 odstotka v 2021), delež oseb, prikrajšanih za 2 od 4 elementov, pa s 6,2 na 2 odstotka.

Lansko zimo si je lahko primerno ogrevalo stanovanje 98 odstotkov slovenskih gospodinjstev

Sursova raziskava 'Življenjski pogoji, 2021' je pokazala, da večine Slovencev prejšnjo zimo ni zeblo. Kar 98 odstotkov gospodinjstev si je namreč lahko privoščilo, da so primerno ogreli svoje bivališče. Poleti je imelo dovolj hladno stanovanje 84 odstotkov gospodinjstev. Da je bila njihova streha nad glavo v 2021 v dobrem stanju – kar pomeni, da niso zaznali težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali tal – je navedlo 81 odstotkov gospodinjstev. V letu pred tem je bilo takih manj (78 odstotkov).

Najemniki v nezavidljivem položaju

Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan je pred nedavnim predstavil poročilo 'Neznosna negotovost bivanja: stanje na ljubljanskem najemnem trgu', s katerim je želel opozoriti na nevzdržne pogoje in nujnost javne intervencije na lokalni in nacionalni ravni. Uroš Mikanovič je med drugim ocenil, da so najemniki danes v nezavidljivem položaju. Dejansko stanje po njegovih besedah kaže, da živijo v zelo negotovih razmerah in nestabilnosti. Pogodbe, če jih najemnik sploh ima, sklepajo za samo 11 mesecev, najemnine hitro rastejo, kakovost stanovanja je vprašljiva, vse več pa je tudi kršitev zakonodaje s strani lastnikov, ki se svoje premoči znotraj tega najemnega odnosa tudi zavedajo, je pojasnil, o čemer smo poročali.

Gre le za nekatere posledice delovanja najemnega trga v Sloveniji, ki ga je država popolnoma zanemarila, je povedal in dodal, da najemniki na tem nereguliranem najemnem trgu nimajo veliko pogajalske moči. Tako morajo najemniki tolerirati visoke najemnine za slab standard stanovanj, vdore v zasebnost in omejevanje uporabe stanovanja. Pravice iz stanovanjske zakonodaje so v takih primerih brezpredmetne, je ocenil, saj vsak najemnik ve, da če bo od lastnika zahteval spoštovanje zakonodaje, tvega izgubo doma.

Dora Kavčič pa je pojasnila, da naj za dostojno življenje najemnina ne bi znašala več kot 30 odstotkov družinskega prihodka, skupaj z vsemi stanovanjskimi stroški pa ne 40 odstotkov. Ob tem je izpostavila, da bi si na dan 13. oktobra 2022 oseba s povprečno plačo lahko privoščila oz. najela le pet garsonjer, objavljenih na spletnem nepremičninskem portalu.