'Stanovanjski trg je prerasel vse meje razumnega, mladi so ujeti v prekarnost'

Člani Mladinskega sveta Slovenije (MSS) so prepričani, da bodo posledice epidemije dolgotrajne in katastrofalne, če pristojni ne bodo ukrepali. Mladim je treba posvetiti dodatno pozornost in slišati njihove težave, so izpostavili na današnji novinarski konferenci ob mednarodnem dnevu mladih.

Že pred epidemijo so opazili veliko izzivov, ki bi jih po njihovem mnenju morali imeti odločevalci pred svojimi očmi. Epidemija pa je te izzive še poglobila, so prepričani: "Mladi se težko osamosvojijo – čeprav si tega po raziskavi Mladina 2020 vedno bolj želijo – stanovanjski trg je prerasel vse meje razumnega, mladi so ujeti v prekarnost, delo v netipičnem času in vedno hujše duševne stiske."

Člani MSS so izpostavili, da je bilo o duševnih stiskah mladih v zadnjem času povedanega veliko, a se jim zdi, da odgovorni tega ne jemljejo povsem resno. Tudi mi smo na duševne težave mladih opozarjali v seriji člankov Slovenija v stiski.

Četrtina študentov razmišljala o samomoru

Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pokazala, da je kar četrtina študentov razmišljala o samomoru, raziskava Mladina 2020 pa, da se v današnjem času kar trikrat več mladih počuti osamljene kot v letih 2000 in 2010, so opozorili na MMS: "Če se je v letih 2000 in 2010 okrog deset odstotkov mladih počutilo osamljene, se jih zdaj že trideset odstotkov, ob tem pa naj poudarimo, da so raziskovalci odgovore pridobivali še pred zaprtjem države zaradi covida-19." 

Duševne težave mladih so torej izziv, s katerim smo se soočali že pred epidemijo in bo ostal tudi po epidemiji. Kljub velikim duševnim stiskam še vedno nimamo urejenega zakona, ki bi urejal psihološko in psihoterapevtsko pomoč. Tudi dostopnost pomoči ob duševnih stiskah je pogosto otežena, so poudarili na MSS: "Odsotnost zakona pomeni dvoje: na eni strani to področje nima možnosti za korenito reformiranje in rast, na drugi pa se mladi večkrat zatečejo na zasebni trg, kjer te dejavnosti zaradi pomanjkanja zakona niso urejene. Psihološko in psihoterapevtsko pomoč torej lahko izvaja nekdo, ki sploh nima izobrazbe s tega področja." A to še ni vse, če zakona ni, je razvrednotena tudi relevantnost stroke, saj neizobraženi kader nanjo meče slabo luč. Hkrati je zavrto strateško blaženje posledic duševnih stisk. "Tega si ob takšnem porastu duševnih stisk ne moremo več privoščiti," so bili jasni predstavniki MSS. 

Zagovorniki mladih menijo, da se moramo poleg tega, da mladi nujno potrebujejo rešitve za blaženje duševnih stisk, vprašati tudi, zakaj so sploh nastale. Kaj se je tako bistvenega spremenilo v tako kratkem času, da je porast duševnih stisk med mladimi tolikšen? Mladi namreč po raziskavi Mladina 2020 želijo biti bolj avtonomni, pričakujejo manj pomoči družine ob reševanju prvega stanovanjskega problema, več se neformalno izobražujejo, da bodo čim lažje zaposljivi, bolj zdravo živijo, so bolj družbeno, kulturno in politično aktivni ...

Izpostavili so, da je ena bistvenih ovir prekarni trg dela, ki večkrat ne omogoča temeljev za primerno osamosvajanje od svoje primarne družine. Slovenija je še vedno visoko nad EU povprečjem po stopnji prekarnosti mladih, po drugi strani pa se delež mladih, ki si želijo stalne zaposlitve, četudi v zameno za manjše plačilo, znatno veča. "Bistveno nad povprečjem EU smo tudi po številu mladih, ki delo opravljajo ob netipičnem času – v EU je takšnih delavcev med mladimi nekaj pod 50 odstotkov, v Sloveniji pa nekaj nad 60 odstotkov," so pojasnili. 

Druga težava, ki je s tem posredno povezana, pa je reševanje stanovanjskega problema. Na MSS ocenjujejo, da je stanovanjski trg zaradi večletne odsotnosti stanovanjske politike prerasel vse meje razumnega: "Stanovanja so v Ljubljani v petih letih pridobila 48 odstotkov cene, stanovanjski problem pa se je iz centrov razširil tudi izven urbanih središč, kjer ga pred tem ni bilo." 

Na MSS upajo, da bo k posluhu mladih prispevalo tudi predsedovanje Slovenije Svetu EU. Skupaj z Mladinsko mrežo MaMa in drugimi mladinskimi organizacijami načrtujejo več aktivnosti v sodelovanju z različnimi deležniki. "Glavna tema predsedovanja na področju mladine so državljanski prostori za mlade, saj se prostor v družbi za mlade vedno bolj krči – tako fizični kot prostor za participacijo mladih. V sklopu različnih aktivnosti bo naslovljen tudi vidik posledic covidne epidemije. Osrednji dogodek na področju mladine bo Evropska mladinska konferenca, ki bo potekala med 26. in 30. septembrom v Mariboru," so pojasnili na MMS. 

Ob dodatni individualizaciji mladih nekateri zapadejo v duševne stiske, drugi so že na začetku svoje poklicne poti blizu izgorelosti

Predsednik MSS Miha Zupančič je opozoril na dve navzkrižji, ki vrtajo v življenja mladih. Kot je pokazala raziskava Mladina 2020, so mladi bolj avtonomni, bolj zdravo živijo, so bolj angažirani v kulturi, politiki, so splošno družbeno bolj aktivni in se več neformalno izobražujejo in dopolnjujejo svoje kompetence. Kljub temu pa na MMS od odločevalcev prevečkrat poslušajo, da je mladina apatični, nima dovolj kompetenc, potrebujejo dodatna izobraževanja in da si morajo nabirati izkušnje že pred vstopom na trg dela. "Pričakovanja so torej visoka: delaj, študiraj, se dodatno neformalno izobražuj, bodi aktiven v organizacijah, angažiraj se v družbi in čim hitreje se osamosvoji. Ta pričakovanja, ki smo jih mladi vzeli za svoja, so zelo nerealna. Ob dodatni individualizaciji mladih nekateri zapadajo v duševne stiske, spet drugi pa so že na začetku svoje poklicne poti blizu izgorelosti. Čeprav smo mladi fleksibilni, pa vendarle potrebujemo določen pogled v prihodnost, ki bo nekoliko bolj stalen in predvidljiv," je izpostavil.

Lucija Karnelutti, mladinska delegatka pri Združenih narodih (ZN), je prepričana, da je epidemija poudarila nujno potrebo po spremembah, za katere si mladi prizadevamo. Naj bo to na področju digitalizacije, podnebnih sprememb, zdravstva ali izobraževanja. Pri teh spremembah pa morajo mladi ostati polni in enakovredni partnerji, je poudarila: "Da to lahko dosežemo, je pomembno, da vlagamo v krepitev sposobnosti mladih, da lahko sami odločamo in prevzemamo odgovornost za svoje življenje. Izrednega pomena za mlade je nadaljnjo vlaganje v kvalitetno izobraževanje, kot tudi druge kompetence mladih, še posebej na področjih kot so promocija javnega zdravja, kritično razumevanje informacij s ciljem izpodbijanja širjenja lažnih informacij po spletu in ostalih medijih, ter investiranje v mlade inovatorje, aktiviste, učence, prostovoljce in ostale. Mladi moramo biti slišani pri rešitvah in uvajanju ukrepov zaradi covida-19."

Direktorica Mreže MaMa Maja Hostnik je pojasnila, da opažajo, da si mladi želijo več dialoga z odločevalci in si želijo biti slišani. Želijo tudi več informiranja, za kar se mreža med drugim trudi tudi s portalom mlad.si, kjer objavljajo relevantne informacije za mlade. "Med predsedovanjem od mladih pridobivamo informacije, v kakšni Evropi si želijo živeti v prihodnosti, in jih bomo tudi predstavili javnosti," je zagotovila.