Ker pred dokončnim odločanjem vlada ni pripravila uskladitvenega amandmaja, bo DZ o zakonu dokončno odločal v četrtek.
V okviru več ur trajajoče razprave so svoja stališča do zakonskega predloga zavzele vse poslanske skupine, v nadaljevanju pa je svoje mnenje do zakonskega besedila, ki je doslej izzvalo kar nekaj javnih polemik in nasprotovanj, predstavilo še približno 20 poslank in poslancev, ki so predstavili tako razloge za kot proti predlaganim rešitvam. Proceduralnemu predlogu poslanske skupine ZLSD, da se preloži obravnava zakona na septembrsko sejo, s katerim so poslanci pridobili še nekaj dodatnega časa za razmislek, so nasprotovali poslanci strank SDS in NSi. Slednji menita, da bi predlagatelji s prvopodpisanim Dušanom Vučkom (LDS) morali predložiti povsem novo zakonsko besedilo.
Zakonski predlog ni zadovoljil pričakovanj poslanske skupine NSi, ki je tudi prepričana, da z njim niso zadovoljni niti najemniki, ki bivajo v profitnih in neprofitnih stanovanjih. Zakon je pripravljen tako, da bo zahteval veliko dodatnih pojasnil in navodil, je v imenu poslanske skupine ocenil Alojz Sok. Po mnenju NSi je nelogično in nesmiselno določilo, po katerem morajo imeti stavbe, ki imajo dva lastnika oziroma osem stanovanj, upravnika. V razpravi je Sok tudi opozoril, da predlog ne rešuje problemov denacionaliziranih stanovanj in še vedno bremeni tiste, ki so jim stanovanja pred petdesetimi leti odvzeli. NSi so sicer prepričani, da zakona ne bo mogoče izvajati, zato zakonskega predloga ne bodo podprli.
Tudi v opozicijski poslanski skupini SDS so ves čas obravnave zakona opozarjali na neustrezne rešitve, zato so bila vložena tudi številna dopolnila. Kljub temu, da je DZ sprejel kar nekaj dopolnil, ki jih je vložila poslanska skupina SDS, v njej menijo, da zakon še vedno ni dober. Zakonskemu predlogu nasprotujejo tudi v poslanskih skupinah SNS in SMS.
Pomisleke glede zakonskih določil so imeli tudi v koalicijskih SLS in ZLSD. V slednji bodo, kot je napovedal Miran Potrč, zakon kljub dvomom podprli. Pri tem je Potrč poudaril, da zakon zajema najširši krog državljank in državljanov, prav zato bo zakon težko zadovoljil vsem željam in potrebam, zakonodajalec pa se mora odločiti, komu bo v zakonu namenil prednost.