Hkrati naj bi zakon spodbujal tudi razvoj različnih oblik zagotavljanja najemnih in lastnih stanovanj. Kot je v današnji predstavitvi še pojasnil državni sekretar na ministrstvu za okolje, prostor in energijo Jože Novak, pa zakon dodatno ščiti tudi kupce v novozgrajenih stanovanjih ter vzpostavlja vse potrebne evidence na stanovanjskem področju. V predlog stanovanjskega zakona naj bi bile vgrajene tudi številne novosti, s katerimi bi ob ohranjanju sistemskih načel stanovanjskega zakona iz leta 1991 uveljavili tiste določbe, s katerimi naj bi se olajšalo in racionaliziralo upravljanje v večstanovanjskih hišah in podprlo interes lastnikov za oddajo prostih stanovanjskih površin.
Zakon naj bi zagotovil tudi dodatne materialne spodbude za dogovarjanje med lastniki denacionaliziranih stanovanj in prejšnjimi imetniki stanovanjske pravice na teh stanovanjih o "nadomestni privatizaciji" ter utrdil vlogo stanovanjske inšpekcije in racionaliziral inšpekcijske postopke na stanovanjskem področju. Celotno poglavje zakona pa naj bi bilo namenjeno oblikovanju neprofitne najemnine. Omogočena naj bi bila tudi možnost preveritve višine neprofitne najemnine pri občinskem organu, pristojnem za stanovanjske zadeve, predvsem pa naj bi se poenostavil in poenotil postopek oblikovanja neprofitnih najemnin.
Predlog zakona med drugim predvideva, da sme etažni lastnik v svojem stanovanju brez soglasja ostalih etažnih lastnikov izvrševati spremembe, če to ne vpliva na kakšen drug posamezni del ali skupni del večstanovanjske stavbe ali se ne spreminja zunanji videz. Za vse ostale posege v stanovanje pa potrebuje etažni lastnik soglasje večine solastnikov. Za škodo, ki izvira iz njegovega stanovanja, naj bi etažni lastnik odgovarjal po splošnih odškodninskih pravilih, solidarno pa za tisto škodo, ki naj bi jo povzročile osebe, ki pridejo v večstanovanjsko stavbo z dovoljenjem ali privolitvijo tega etažnega lastnika.
Etažni lastniki bodo morali skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih. Zelo pomemben inštrument pri zagotavljanju vzdrževanja večstanovanjskih stavb pa naj bi predstavljal rezervni sklad, ki naj bi kot nekakšen nov institut zagotavljal zbiranje sredstev za vzdrževalna dela na hiši v skladu z planom vzdrževanja.
