Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, s katero se pogoji za pridobitev premij spreminjajo tako, da bodo vezani na namensko porabo privarčevanih sredstev ali kredita. Med drugim se spreminjajo tudi obrestne mere ter določilo glede obdobja varčevanja.
 
Glede obrestnih mer predlog novele zakona predvideva, da se na varčevalni in na posojilni strani spremenijo tako, da bodo tako banke kot tudi varčevalci našli svoj interes za sodelovanje v stanovanjski varčevalni shemi.

Spremenjeno obdobje varčevanja

Predlog novele zakona predlaga tudi spremenjeno obdobje varčevanja. Doslej je bilo to mogoče le za obdobje petih ali desetih let, po novem pa naj bi bilo mogoče za obdobje od najmanj pet do največ deset let. Kot pojasnjuje predlagatelj, bi s tem razpršili povpraševanje po stanovanjih po izteku shem in omilili morebiten posledičen dvig cen stanovanj. 

Varčevalci bodo po novem upravičeni do pripisa premije na koncu enoletnega varčevalnega obdobja in ne več, kot je veljalo doslej, npr. ob enkratnem vplačilu vseh premij v varčevalnem obdobju. Spreminja se tudi določba o obveznem vplačilu vseh 12 obrokov v enem letu varčevanja. Po novem bo zadoščalo, da varčevalec vplača najmanj 10 varčevalnih zneskov v varčevalnem obdobju. 

Koriščenje kredita bo po novem možno v roku dveh let po zaključku varčevanja in ne v roku enega leta, predvideno pa je tudi subvencioniranje mladih družin pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja. Te naj bi glede na število družinskih članov letno kot spodbudo poleg premije dobile še nepovratna sredstva. 

Doslej pet razpisov

Stanovanjski sklad je od leta 1999 objavil pet razpisov za varčevanje v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, aktivnih varčevalnih pogodb iz vseh razpisanih shem pa je bilo konec septembra skupaj 58.266. Večina pogodb je sklenjenih za obdobje petih let, privarčevana sredstva pa so po podatkih stanovanjskega sklada konec septembra znašala dobrih 63 milijard tolarjev.