Ko je EMŠO le številka, ogledalo pa želi povedati drugo zgodbo

Slovenke, ki si to lahko privoščijo, so vse bolj odprte za estetske posege, a so ti še vedno stigmatizirani, ugotavlja raziskava Mediane Ogledalo brez filtrov - Slovenke o letih, videzu in estetskih posegih. Pokazala je, da skoraj polovica žensk po 35. letu starosti čuti družbeni pritisk glede videza. Hkrati se v zadnjih letih povečuje tudi delež tistih, ki menijo, da je pomembno, kaj si drugi mislijo o njihovem videzu - takih je že skoraj petina.

Raziskavo je Mediana izvedla na podlagi fokusne skupine in spletne ankete. Najprej je v fokusni skupini sodelovalo osem žensk med 35. in 60. letom starosti, ki si lahko privoščijo nenujne izdatke in so se že poslužile raznih estetskih posegov. Anketo je Mediana letos poleti nato izvedla na vzorcu 879 žensk, od tega so bile 303 sodelujoče del iste ciljne skupine kot pri fokusni skupini, rezultate pa predstavila na okrogli mizi ta teden. 

"Življenjska doba v Sloveniji se je od leta 1958 do danes podaljšala za 14 dolgih let. Moja kronološka starost je 53 let, a to je le moj EMŠO, ni pa nujno, da je ta povezana z mojo subjektivno starostjo," začne pojasnjevati psihologinja Eva Boštjančič z oddelka za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. 

"Psihologi pravimo, da ima človek različne ravni subjektivne starosti. Predvsem je na eni strani, kako se človek počuti. Govorimo o subjektivni čustveni starosti, ne počutiš se tako starega, kot si. Drugi starosti se reče biološka starost, koliko je star moj organizem," ob tem omeni tudi eksponentno rast števila prodanih krem in prehranskih dodatkov.

"Potem je tukaj še ena subjektivna starost, družbena starost, kako nas doživlja družba. Še ena subjektivna starost je, koliko pa jaz želim biti stara. Odvisno, v kakšnem okolju se gibljemo, s kom se primerjamo. Včasih smo se primerjali s sosedom na levi in desni, danes se primerjamo z osebami na Instagramu z vsega sveta. Običajno pa se ne primerjamo niti z boljšimi niti s slabšimi," našteva. 

Kot pravi, tudi potrošniška družba - prek oglasov, omrežij, filmov, serij - nehote posredno komunicira, da je zaželjen in sprejemljiv zgolj določen videz: "Norme so postale take, da jim poskušamo slediti," je med dejavniki družbenega pritiska izpostavila izrazito prisotnost seksizma in starizma oziroma diskriminacije na podlagi starosti v slovenski družbi.

Psihologi zato opozarjajo na stiske in neskladja, ki jih lahko posameznik doživlja: "Neskladje s tem, kaj družba od tebe pričakuje in kaj ti si. Sama sem v obdobju perimenopavze in ja, moja delovna učinkovitost je slabša, moja koža je manj napeta. Ampak od mene se pričakuje, da enako dobro odpeljem vsa predavanja, da sem enako dobro razpoložena, da ni nihanj," je odkrito priznala. Ob tem pa opozorila, da večje, kot je neskladje, večje je nezadovoljstvo. Zato se ji zdi zelo pomembno, da si ženska lahko pomaga na način, kot si ga izbere sama. 

"Včasih so kirurgi popravljali predvsem stvari, ki so bile patološke, da je posameznik bolje funkcioniral v življenju, danes se ti trendi spreminjajo. Gredo v smeri, da se posamezniki želijo počutiti dobro," pojasnjuje Boštjančičeva. 

Medtem ko ženske sproščeno govorijo o izboljšavah, kot so barvanje las, urejanje zob, oblikovanje umetnih nohtov, kar je v družbi povsem sprejeto, so estetski posegi še vedno del intime, nekaj, o čemer ženske še vedno težko govorijo, je bilo slišati na okrogli mizi. 

Estetska kirurginja Nina Suvorov je potrdila, da ljudje drugače doživljajo povsem estetske posege in pa estetske posege, ki vsaj malo dišijo po funkcionalnosti. "Odobravanje je precej različno," pravi, ko navede primer odstranitve kože na zgornjih vekah. "Nekdo si jo odstrani zato, ker mu povzroča občutek težkih vek, ga morda moti pri vidnem polju. Takrat mu vsi rečejo, seveda, naredi si to. Če je to ženska, ki jo moti, da si ne more več lepo nanašati ličil, ki se ji zdi, da je videti utrujena, žalostna, kar opažajo tudi drugi, je pa to takoj sprejeto kot nečimrnost," razloži. 

Razlogov za rast števila estetskih posegov je torej več. Življenjski standard se je dvignil do te mere, da je vedno več ljudi, ki imajo na razpolago sredstva tudi za nenujne stvari. Življenjska doba se je podaljšala, dlje časa delamo, dlje časa smo aktivni. Družbeni mediji, predvsem Instagram in TikTok, so na tržišče pripeljali filtre, zaradi katerih smo se začeli primerjati z nekimi popolnimi podobami.

Nove tehnologije pa so tudi v estetsko medicino pripeljale nove pristope in aparate, ki omogočajo sledenje najnovejšemu trendu - iskanje čim bolj naravnega videza, je bilo slišati na predstavitvi Medianine raziskave.

"Pred leti smo bili poklicani v Zagreb na predstavitev v mednarodni kozmetični korporaciji ter njeni oglaševalski in medijski agenciji, ker niso verjeli rezultatom raziskav, da so v Sloveniji ženske rekle, da je najpomembnejša notranja lepota in da jih zunanja lepota ne zanima, medtem ko je na Hrvaškem, še zlasti pa v Srbiji, prevladovala zunanja lepota. Niso verjeli agenciji, zato so poklicali nas kot raziskovalca, kot vir podatkov, da smo dejansko to predstavili z odstotki, ki so potrjevali, da smo Slovenke dale največ na notranjo lepoto, njim je bilo pa pomembno, kako so videti. In da dejansko tudi več denarja od razpoložljivih sredstev namenjajo lastnemu videzu, pri nas pa več denarja namenjamo varčevanju," se je direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt v pogovoru za 24ur.com spominjala osuplosti na Balkanu ob predstavitvi rezultatov. 

"Včasih je veljal bolj trend nekega pretiravanja, prsi so bile velike, želeli smo velike ustnice, zelo izrazita lica. Sodobni trendi pa zagovarjajo to, da je manj več. Želimo biti naravni, ne želimo več pretiravanj, želimo si estetskih rezultatov, kar se telesa tiče, torej bolj skladnosti, da so prsa skladna s postavo. Tudi novejši obrazni liftingi ne gredo več toliko v neko izrazito zatezanje, ampak predvsem v zelo naravne rezultate. Tako da ljudje ne opazijo velike spremembe, obraz deluje bolj svež, spočit in bolj estetski. Lotevajo pa se jih že ženske pri nižji starosti, prav zato, da niso spremembe prevelike. Ne čakajo toliko časa, ampak se že prej lotevajo estetskih posegov, z namenom, da so rezultati bolj naravni," pa nam najnovejše trende povzame dr. Suvorov.

Kljub vsemu pa je videti, kot da iz Hollywooda prihaja še en nov trend - ustavljanje časa. V zadnjih tednih so zaokrožile fotografije Kris Jenner, matice klana Kardashianovih, na katerih kaže le dobro polovico svojih 70 let. Komentatorji na družbenih omrežjih ploskajo njenemu kirurgu in se čudijo, kako je tak videz sploh mogoče doseči. 

Suvorovova pravi, da vseeno obstajajo deli telesa, na katerih se leta kljub vsemu dejansko izrazijo: "Taki izdajalci so vrat, dekolte, roke. Opozorila bi tudi na to, da vedno, ko gledamo znane ljudi, se moramo vprašati, ali gre tudi za uporabo filtrov. Na družbenih omrežjih so se pojavile slike Kris Jenner, kot naj bi jo vsi mi zdaj videli, in pa take, kot je naravno brez filtra. Področje okoli oči, na zgornji ustnici ... to so področja, ki odsevajo dejansko starost in mislim, da tudi Kris Jenner dejansko ni videti tako zelo dobro, kot jo prikazujejo, ker je čez tudi kakšen filter".

Sogovornica sicer pravi, da pri estetskih posegih ni starostne omejitve navzgor: "Imaš tudi take, ki si obrazne liftinge delajo pri 80 letih. Ne bom rekla, da je to pogosto, ampak, če je ženska v visoki kondiciji in ni nobenega medicinskega zadržka, se operacija lahko izvede tudi pri taki starosti."

Kot pravi, se pa zbujajo tudi moški: "Moškim je ta skrb za videz sicer morda nekoliko manj pomembna, se tudi bolje starajo in so manj podvrženi kritikam iz okolja. Imam pa tudi primere, ko pride mož z ženo na botoks."

 Dodaja, da se ljudje za posvet z estetskim kirurgom odločajo, "če nisi v coni udobja, če obstaja razlika med tem, kako se človek počuti in kako je videti."

Toda ženske, ki se odločijo za estetski poseg, se običajno tudi po njem kljub temu še naprej trudijo za izboljšanje videza s pomočjo ličil. "Estetskih izboljšav na obrazu ne delamo, da bi bile ženske brez ličil, ampak da bi bilo skupaj z ličili vse videti še bolje. Tudi ličila so drugače videti na obrazu, ki je že v osnovi bolj svež in spočit," odgovarja Suvorovova, ki se zase pošali, da je med tistimi, ki tudi smeti odnese naličena. 

"Enkrat sem mlado, 20-letno vplivnico vprašala, koliko denarja in časa porabi na mesec, da tako izgleda. Naštela je barvanje, podaljške, nohte, trepalnice in tako naprej. In sva računali za mizo. Znesek je bil 1500 evrov," pravi Boštjančičeva.

Mediana je v raziskavi, katere rezultate je na okrogli mizi za novinarje projecirala na veliko platno, ugotovila, da so med negativnimi vplivi na družbeni pritisk predvsem sodobni lepotni ideali, ki jih ženske ponotranjijo na družbenih omrežjih, kot sta Instagram in TikTok, pa tudi najstniške revije. Na ta pritisk vplivajo tudi negativni komentarji bližnjih, ki jih ženske glede na ugotovitve raziskave projicirajo nase.

"Prepogosto pozabimo, da je za ljudi na družbenih omrežjih to njihov poklic, da oni prodajajo te stvari. Fotografije so narejene tudi z uporabo določenih filtrov, posebne svetlobe. Nikakor ne smemo tekmovati z ljudmi, ki so na družbenih omrežjih, to nas včasih zaslepi. In to tako, da postanemo depresivni, da hlepimo po boljšem, drugačnem, da vse svoje prihranke vložimo v svoj videz, ki pa nam dolgoročno ne prinese sreče," opozarja psihologinja.

"Vsako življenjsko razvojno obdobje ima svoj čar, z osnovnimi tremi stvarmi, ki so zelo pomembne - dobra družba, kakovostna hrana in dober spanec - lahko človek naredi ogromno, da se lahko dobro počuti v svojem telesu. Vse ostalo pa je lahko nek priboljšek, češnjica na vrhu torte, ne pomeni pa, da če je človek videti kot približek idealu, da je zaradi tega tudi notranje bolj zadovoljen in miren," še položi na srce.