V poročilu State Department ugotavlja, da Slovenija ni niti ena najpomembnejših proizvajalk drog, niti ena najpomembnejših tranzitnih držav za tihotapljenje prepovedanih drog, niti ena izmed držav, kjer bi bilo pranje denarja izjemno pereč problem.
Prvi del poročila vključuje prizadevanja držav
po vsem svetu v boju proti vsem vidikom mednarodne trgovine z drogami v letu
2004, drugi pa preprečevanje pranja denarja in drugih finančnih kaznivih
dejanj. Kot navaja poročilo, se slovenska vlada zaveda, da je Slovenija zaradi
ugodnega geografskega položaja privlačna tarča za tihotapce drog in pranje
denarja, zato vodi dejavno politiko boja proti tem kaznivim dejanjem.
Slovenija je postaja na balkanski tihotapski poti - heroin iz Afganistana potuje čez Turčijo in nato po balkanski tihotapski poti čez Slovenijo v Zahodno Evropo, ugotavlja poročilo. Kot kažejo podatki iz leta 2004, so tihotapci heroina večinoma albanske in srbske narodnosti. Največje slovensko pristaniško mesto Koper v Severnem Jadranu je pomembno postajališče za tihotapce kokaina iz Južne Amerike in tihotapce marihuane s severa Afrike, ki potujejo naprej v Zahodno Evropo. Čeprav odvisnost od drog v Sloveniji, kot navaja poročilo, ni posebno pereč problem, pa slovenski pristojni organi zaradi lahke dostopnosti drog pozorno nadzorujejo trgovanje s heroinom v državi.
Slovenski organi pregona naj bi po navedbah poročila v prvih enajstih
mesecih leta 2004 zasegli bistveno manj tablet MDMA in precej manj marihuane
kot v prejšnjih treh letih ter dvakrat toliko kilogramov heroina kot v lanskem
letu. Kot še piše v poročilu, naj bi slovenske oblasti po podatkih slovenskega
kazenskega sodišča v enakem obdobju zabeležile 1183 kaznivih dejanj, povezanih
s proizvodnjo in trgovino z drogami ter z uporabo prepovedanih drog.
Poročilo še navaja, da je Urad za preprečevanje pranja denarja v devetih letih delovanja obravnaval 764 primerov pranja denarja, v katere so bili večinoma vpleteni tujci. Trenutno naj bi bilo po podatkih iz poročila v predalih slovenskih sodišč še veliko nerešenih primerov pranja denarja. State Department tako opozarja, da so glavna ovira v prizadevanjih Slovenije za boj proti pranju denarja, veliki sodni zaostanki.
Slovenija je sicer, še navaja poročilo, članica izbranega odbora
strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov za preprečevanje pranja denarja (MONEYVAL),
ki deluje v okviru Sveta Evrope, in z njim tudi tesno sodeluje. Poleg tega
Slovenija dejavno sodeluje tudi v številnih drugih mednarodnih programih,
katerih cilj je preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Prav
tako je država članica Konvencije ZN za droge iz leta 1988.
Predstavili tudi poročilo o človekovih pravicah
V preteklem letu po mnenju State Departmenta na Slovenijo letijo že znani očitki - vprašanje izbrisanih, romska problematika, pravice homoseksualcev, pa tudi trgovina z belim blagom. V manjši meri so omenjeni policijsko nasilje, verska nestrpnost ter poskusi političnega in ekonomskega pritiska na medije.
V poročilu je omenjen incident med Romi in lokalnim prebivalstvom, ki se je zgodil maja lani v vasi Krka. Ko so vaščani od Romov zahtevali, da se umaknejo z zasebnega zemljišča, kjer so se naselili, je eden izmed Romov začel streljati in ranil enega izmed vaščanov, kar je še zaostrilo odnose. Kot piše v poročilu se predstavniki Romov pritožujejo, da nekatere lokalne skupnosti podpirajo ločevanje med Romi in ostalim prebivalstvom in da pošiljajo njihove otroke v šole s prilagojenim programom.
Kot piše v poročilu, nevladne organizacije ocenjujejo, da je v Sloveniji okoli 80 barov, ki se najverjetneje ukvarjajo tudi s prostitucijo. Sicer pa naj bi trgovci z belim blagom Slovenijo uporabljali za tranzitno državo med vzhodno in južno Evropo ter zahodno Evropo in Združenimi državami. Glede žensk poročilo še opozarja, da so ženske v Sloveniji kljub enaki usposobljenosti pogostokrat manj plačane kot moški in da jih v primeru posilstva le pet odstotkov to prijavi policiji.
Tudi homoseksualci so v Sloveniji obravnavani neenakopravno. Poročilo se sklicuje na raziskavo iz leta 2001. Kot je povedala Tatjana Greif, predstavnica Škuc - LL, je raziskava pokazala, da je med anketiranimi na naključnem vzorcu gejev in lezbijk, 49,4 odstotka takšnih, ki so že izkusili kakšno obliko nasilja ali nadlegovanja na osnovi spolne usmerjenosti.
Dolgoletni problem Slovenije pa so tudi izbrisani. Kot opozarja poročilo, vlada ševedno ni uresničila odločitve Ustavnega sodišča in še vedno ni izdala vsem izbrisanim odločb o stalnem prebivališču. Slovenski varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je sicer poudaril, da se mu zdi poročilo dokaj milo in ljubeznivo do Slovenije.
Zanimivo pa je, da poročilo State Departmenta nikoli ne obravnava človekovih pravic v lastni državi, torej v ZDA.
