"Stati inu obstati": Trubar kot zaveza tudi danes

Kot je spomnila predsednica republike, se na današnji državni praznik spominjamo utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in začetnika slovenskega slovstva Primoža Trubarja. "Njegova dediščina ni zapisana le v prvih slovenskih knjigah, temveč tudi v trajnem sporočilu o pomenu jezika, znanja in narodne skupnosti," je zapisala.

Dodala je, da je Trubar razumel, da narod obstane takrat, ko zna misliti, govoriti in ustvarjati v svojem jeziku. V času velikih družbenih in duhovnih pretresov je Trubar po besedah Pirc Musar premogel pogum in vizijo, da je Slovencem prvič spregovoril v jeziku, ki so ga prepoznali kot svojega. "S tem ni ustvarjal zgolj knjig, temveč je postavljal temelje skupne identitete, narodne zavesti in samozavesti," je pojasnila.

Tudi danes, v času globalne povezanosti, hitrega tehnološkega razvoja in številnih izzivov sodobnega sveta, ostaja njegovo sporočilo izjemno aktualno, je izpostavila.

Slovenski jezik po besedah Pirc Musar ni le sredstvo sporazumevanja, temveč nosilec naše kulture, zgodovinskega spomina in prihodnjih prizadevanj. Znanje, odprtost duha ter kritično mišljenje ostajajo temeljne vrednote svobodne, demokratične in samozavestne družbe, je dodala.

V poslanici je še pozvala, naj nas Trubarjev zgled tudi danes navdihuje k odgovornemu ravnanju za skupno dobro, k spoštovanju kulture in jezika ter k zaupanju v moč besede, dialoga in znanja.

Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Med prvimi sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586.

S prvima slovenskima tiskanima knjigama, Katekizmom in Abecednikom, Trubar ni ustvaril le temeljev slovenskega knjižnega jezika, temveč odprl prostor, v katerem je slovenska beseda postala nosilka znanja, kulture in skupne identitete, je v poslanici ob današnjem dnevu Primoža Trubarja zapisala ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc.

Kot je poudarila, je slovenski narod skozi stoletja svojo identiteto gradil prav na moči besede – zapisane, izgovorjene in ohranjene skozi generacije. "Zato dan Primoža Trubarja ni zgolj spomin na pomembno zgodovinsko osebnost, temveč tudi priložnost za razmislek o tem, kaj nas kot skupnost povezuje in utrjuje," je zapisala v poslanici.

Trubarja je označila za človeka izjemne vizije in poguma. Po njenih besedah je s svojim delom postavil temelje, na katerih se je skozi stoletja razvijala slovenska kulturna identiteta, ki je danes eden bistvenih konstitutivnih elementov slovenske države.

Spomnila je tudi na njegovo misel Stati inu obstati, ki "ostaja tudi danes zaveza, da skrbimo za svoj jezik, kulturo in dialog".

Kot je še poudarila v poslanici, v času hitrih sprememb, tehnološkega razvoja in globalnih izzivov kultura in jezik ostajata tista prostora, kjer se oblikujejo ustvarjalnost, kritična misel in občutek pripadnosti. "Prav zato je odgovornost vseh nas, da slovensko besedo negujemo, razvijamo in jo samozavestno umeščamo v prihodnost."

Današnji dan je po njenih besedah tudi praznik književne ustvarjalnosti, ki bogati slovenski kulturni prostor, odpira nove poglede in potrjuje, da leposlovje ostaja živ, pomemben in navdihujoč del naše družbe.

"A na temeljih Trubarjeve dediščine moramo gojiti zavedanje, da kultura ni zgolj ustvarjalnost in umetnost, temveč jo soustvarjamo in živimo vsak dan – z besedo, spoštovanjem različnosti, odgovornostjo do skupnosti in osebnim vedenjem," je še menila Fridl Jarc.