Primerjava Slovenije z EU: pri nas manj ločitev, dlje živimo, znamo z odpadki, mladi pa imajo negotove zaposlitve

Državljani EU praznujemo 9. maj kot dan miru in enotnosti v Evropi. Na ta dan je namreč leta 1950 tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil novo obliko sodelovanja evropskih držav. Dokument je predstavljal začetek današnje Evropske unije. Ob tej priložnosti so na Statističnem uradu Republike Slovenije podrobneje pobrskali po svojih bazah podatkov in izluščili nekaj zanimivih dejstev glede Slovenije in EU.

Na katerih področjih presegamo povprečje in kje ne?

Slovenija v več pogledih prekaša statistiko EU, a po drugi strani na nekaterih področjih tudi precej zaostaja.

Kot ugotavljajo na statističnem uradu, živimo dlje od povprečja. Pričakovana življenjska doba pri nas znaša že 80,9 leta.

Po deležu recikliranja odpadne embalaže se z 70,1 odstotka uvrščamo med članice z najvišjimi vrednostmi.

Prav tako prekašamo povprečje v proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Odstotek te pri nas znaša 32,7 odstotka.

Slovenija se po deležu investicij v raziskave in razvoj uvršča med države z najvišjimi vrednostmi v EU.

Z dobrimi 47 odstotki smo na prvem mestu v deležu mladih (od 20 do 24 let) v terciarnem izobraževanju, po drugi strani pa Slovenija drži prvo mesto glede na delež delovno aktivnih mladih, ki so zaposleni za določen čas. Delež delovno aktivnih mladih (od 15 do 24 let), ki delajo za določen čas, znaša kar 75 odstotkov. 

V primerjavi s celotno EU imamo malo ločitev, in sicer 37,7 ločitve na 100 porok.

Za polovico je nižji tudi odstotek na področju zmanjševanja emisij. Od leta 1990 so se te na področju EU zmanjšale za 22,9 odstotka, v Sloveniji le za 10,8 odstotoka.