Na ministrstvu so namreč že v ponedeljek javno napovedali, da bo klicni center 114 vsak delovni dan od 8. do 16. ure odprt tudi za vprašanja o dolgotrajni oskrbi, ne več samo za vprašanja glede poplav iz avgusta 2023 in glede predloga pokojninske reforme. Klicatelje je do zdaj najbolj zanimalo, kako bi lahko zakon o dolgotrajni oskrbi prispeval k rešitvi težave, ki jo imajo bodisi sami bodisi njihovi svojci, je povedal vodja centra Matjaž Florjanc Lukan.

V nasprotju s pričakovanji centra pa je le manjšino klicateljev zanimalo več o prispevku za dolgotrajno oskrbo, ki ga bo treba plačevati od 1. julija. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. V centru so bili po sogovornikovih besedah presenečeni, kako pozitivno so klicatelji sprejeli ta prispevek. "Ko je denimo nekdo z 800 evri pokojnine videl, da bo moral plačati osem evrov prispevka, je zamahnil z roko, češ da to ni nič v primerjavi s koristjo, ki jo bo imel od tega," je pojasnil Florjanc Lukan.
Kako se bo uveljavlala pravica do dolgotrajne oskrbe na domu?
Precej klicateljev je bilo po njegovih besedah upokojencev, ki bi radi postali oskrbovalci družinskega člana. Predlog novele zakona, ki ga bo danes predvidoma obravnavala vlada, namreč tudi upokojencem omogoča pridobitev statusa oskrbovalca. Nekateri ljudje pa želijo že po obstoječi ureditvi postati oskrbovalci, tako da so jim svetovalci dali kontakt pristojnega centra za socialno delo.
Prav tako je bilo veliko interesa za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu, ki se bo začela izvajati 1. julija. Klicatelje je zanimalo, od kdaj lahko oddajo vlogo za to pravico. Čeprav je znano, da je veliko ljudi prepuščenih samim sebi, pa svetovalci v centru zdaj iz prve roke slišijo, kaj to pomeni. Tako jim je denimo eden od klicateljev povedal, da težko gibljivo mamo, ki živi sama v 40 kilometrov oddaljenem kraju in noče v dom starejših, obišče vsak drugi ali tretji dan. Takrat ji nudi pomoč, kolikor lahko.
Od 1. julija, ko se bo začela izvajati omenjena pravica, pa bodo mami lahko brezplačno pomagali zunanji izvajalci, je pojasnil Florjanc Lukan. "Ljudje so bili zelo navdušeni nad možnostjo, da bo nekdo prišel pomagat, šel v trgovino, malo pospravil, kaj skuhal ali starejšo osebo s potrebo po pomoči umil," je ilustriral.
Status oskrbovalcev naj bi lahko pridobili tudi upokojenci
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je pripravilo predlog novele, se je z njim odzvalo na pozive iz vrst upokojenskih organizacij. Te so namreč opozarjale, da veliko upokojencev že zdaj skrbi za družinske člane. Glede na to se jim je zdelo nepravično, da po zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopoma izvajati z začetkom lanskega leta, ne morejo dobiti statusa oskrbovalca.

V skladu z zakonom oskrbovalec prejme delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če skrbi za dva uporabnika hkrati, pa to delno plačilo znaša 1,8-kratnika minimalne plače.
O dolgotrajni oskrbi bo od danes naprej mogoče izvedeti več na klicnem centru 114. Na vprašanja s tega področja bo začel odgovarjati na današnji dan, ko obeležujemo mednarodni dan družin. Družina ima namreč pri dolgotrajni oskrbi veliko vlogo, na kar so želeli v klicnem centru spomniti tudi z izbiro mednarodnega dneva družin za prvi uradni dan delovanja na tem področju. Sprva je bil namenjen prejemanju vprašanj, povezanih s katastrofalnimi poplavami avgusta 2023, nedavno so ga razširili z vsebinami glede predloga pokojninske reforme, danes pa se mu uradno pridružuje tudi področje dolgotrajne oskrbe.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.