Stavka sodstva? 'Ne bo paradiranja po ulicah, to bodo zbori na sodiščih'

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je ta teden povedala, da je pripravljen interventni zakon, ki sodnikom in tožilcem zagotavlja dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec, a da roka, ki ga je vladi določilo ustavno sodišče, ne bodo ulovili. "Kot je povedal tudi predsednik vlade, je izhodišče to, da se ureja situacija za vse poklicne skupine hkrati, zato vprašanje, ali bo na tem področju do 3. januarja kak premik," je v torek dejala ministrica, ki je ocenila, da v koaliciji za to rešitev ni podpore.

"Če bo predlog del neke širše zgodbe, nekega večjega enotnega paketa, potem da. Vendar pa mislim, da smo se iz parcialnega reševanja zadev že vsi skupaj nekaj naučili," pa je komentiral vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic.

Saga, ki jo je na januarski občni seji sodniškega društva kar sam premier Robert Golob začel veliko bolj sproščeno: "Se bom še malo hecal, ker vem, da ste vsi napeti. Zato, ker bo na koncu srečen konec." Sodnikom in tožilcem je napovedal 600 evrov višje plače, a mu je februarja, čez slab mesec dni, pravosodna ministrica odgovorila: "Konec bo srečen, ko bomo stabilno in dolgoročno uredili plačni položaj v slovenskem pravosodju."

Kampanjski predlog višanja plač je na noge dvignil praktično celoten javni sektor, nato potihnil, a na plan spet prišel julija, ko je ustavno sodišče vladi zagrozilo, da so plače v navzkrižju z ustavo, in ji določilo šestmesečni rok, da odpravi nesorazmerja.

Tri dni kasneje je takratna ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik potrdila dogovor s sodniki, da se bo sodnikom začetnikom plača zvišala za slabih 1500, predsedniku ustavnega sodišča pa za več kot 2500 evrov. "Vse, kar se dogovarjamo, je v skladu z javnofinančnimi zmogljivostmi. Ne pričakujem torej, da bo tukaj prišlo do težav. Oziroma upam, da ne pričakujete, da bo vlada potrdila nekaj, česar ne more izvršiti," je ministrica dejala julija.

Dogovor pa je nato že drugič padel v vodo. Tokrat vsaj dobesedno, saj je vlada zaradi poplav določila druge prioritete in še niti mesec star dogovorjeni dvig plač premaknila za vsaj eno leto. Novembra je nato sodni svet od pravosodnega ministrstva na mizo le dobil predlog za uvedbo dodatka na plačo v višini slabih 600 evrov. A poleg stavke, ki je napovedana v začetku januarja, bi državo po žepu lahko veliko bolj udarila kolektivna tožba.

'To bodo zbori na sedežih sodišč, to ne bo neko paradiranje po ulicah'

Ali bodo tudi sodniki po novem letu stavkali in kako bo to videti, smo v oddaji 24UR ZVEČER povprašali predsednico sodniškega društva Vesno Rakočevič Bergant, ki sicer upa, da so stavke ne bo prišlo. "Sodniki nismo javni uslužbenci, smo nosilci veje oblasti, predstavniki oblasti. In kako naj torej oblast stavka?" ponazori absurdnost morebitnega protesta sodnikov. Sama sicer meni, da so takšni skrajni ukrepi situacija, v kateri ne zmaga nihče.

Preučujejo pa se tudi možnost vložitev individualnih ali celo kolektivne tožbe. "To je sicer precej kompleksen in zapleten institut. To bi bil unikum, tako kot tudi množične individualne tožbe. Kdo se bo ukvarjal s tem? Kdo bo sodil sodnikom? Sodniki smo zadnji, ki bi se ukvarjali sami s seboj na račun našega osnovnega poslanstva in tudi to je slaba možnost," je dejala.

A ob tem poudarja dejstvo: "Čas se izteka, nič pa ne kaže, da bi bila ustavna odločba izvršena." Ter da tu ne upajo na "dobro voljo" izvršne veje oblasti, saj da gre tu za izpolnjevanje ustavne odločbe. "Ta ne dopušča neke proste presoje poslancev. Gre za preprosto izvršitev ustavne odločbe. Pika."

Rok, ki ga je naložilo Ustavno sodišče, je bil sicer dolg šest mesecev, to pa zato, ker da sta vlada in parlament, ki sta primorana sprejeti to odločitev, že dodobra seznanjena z navedeno problematiko.  V primeru črnega scenarija, torej če ne bi bilo izvršitve ustavne odločbe v določenem roku, so sicer na izrednem občnem zboru sodniškega društva izglasovali, da se izvede tudi protest. "Počakali bomo, da se rok, ki ga je naložilo Ustavno sodišče, izteče. Čakali bomo do zadnjega. Upanje umre zadnje," pravi.

Dodaja pa še, da je precej nerodno, da bi v Sloveniji, v članici Evropske unije, leta 2024 sodniki protestirali za spoštovanje vladavine prava. "Ti protestni shodi, za katere smo se dogovorili na izrednem občnem zboru, bodo potekali 4. januarja, da preverimo, kakšna bo situacija in da se dogovorimo, kako naprej. To bodo zbori na sedežih sodišč, to ne bo neko paradiranje po ulicah. To bodo neki protestni sestanki, o katerih bomo javnost tudi obvestili," je pojasnila, kako naj bi protesti takoj po izteku roka potekali.

'Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako žalostno'

Ministrica za pravosodje je sicer pripravila interventni zakon, po katerem bi sodniki in tožilci dobili 1000 evrov bruto na mesec, vendar pa za zdaj v koaliciji predlog nima podpore. Rakočevič Bergantova priznava, da jo to skrbi. "Močno odklanjamo kakršnokoli politizacijo ali trditve, da nam gre za neka pogajanja za plače. V resnico nam gre za vladavino prava in neodvisnost sodstva. To niso neke prazne floskule in prazne fraze," je jasna.

Spreminjanje obljub pa bi se ji zdelo "smešno, če ne bi bilo v resnici tako zelo žalostno". "Že celo leto poslušamo obljube, ki za marsikoga izpadejo kot neko norčevanje iz sodnikov." Pravi, da o vseh predlogih in ponudbah sicer večinoma berejo zgolj v medijih, medtem pa čakajo na uresničitev odločbe Ustavnega sodišča, ne da bi imeli na mizi kakršenkoli konkreten predlog, kako naj bi bilo to videti in v kakšnem obsegu.

Namero ministrice sicer odobrava, ob tem pa pravi, da so edini uradni odgovor ministrice dobili novembra pred njihovim izrednim občnim zborom. Takrat jim je sporočila, da se trudi v smeri uresničitve ustavne odločbe, da te aktivnosti potekajo. "To besedo imamo, to zavezo. Dejstva sicer ne govorijo ravno temu v prid, kar nas skrbi in žalosti. Ministrica je vendarle članica vlade in ne razumemo, kako njeni kolegi takšnemu predlogu, ki je korak v pravo smer, nasprotujejo, kako ni neke koalicijske podpore," še pove.