Slovenija

Stavka zapornikov na Dobu končana

Dob, 13. 11. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Potem ko je minister za pravosodje Ivan Bizjak stavkajočim zapornikom na Dobu poslal pismo, v katerem jim je zagotovil, da zaradi stavke ne bodo sankcionirani, so zaporniki prenehali gladovno stavkati. Preklicana pa je tudi za petek napovedana gladovna stavka v zaporu na Povšetovi.

Da je stavka na Dobu končana, je potrdil upravnik tamkajšnjega zapora Jože Podržaj, ki je dejal, da so zaporniki že zjutraj normalno zajtrkovali, prav tako pa niso zavrnili kosila. To pa po njegovem mnenju kaže, da so zaporniki prenehali stavkati.

Zaporniki na Povšetovi ne bodo stavkali

Sicer pa se je direktor uprave za kazenske sankcije Dušan Valentinčič v zaporih na Povšetovi v Ljubljani sestal s štirimi predstavniki tamkajšnjih zapornikov. Kot je po končanih pogovorih dejal Valentinčič, se je 64 podpisnikov podobne peticije, kot so jo podpisali zaporniki na Dobu, za petek napovedani gladovni stavki odpovedalo, saj je bila njihova zahteva po srečanju s predstavniki uprave za izvrševanje kazenskih sankcij izpolnjena.

Zahteve zapornikov

Valentinčič je pri tem dejal, da med zahtevami izstopa predvsem zahteva po splošni amnestiji, ki jo argumentirajo z zamenjavo predsednika države in prenapolnjenostjo zaporov. Direktor uprave je podpisnikom peticije posredoval izčrpne informacije o težavah, ki so jih zaporniki navedli v peticiji. Pri tem jih je seznanil tudi z rezultati pogovorov med predstavniki stavkajočih zapornikov na Dobu, ministrom Bizjakom in predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem. Obsojenci so bili s pogovori zadovoljni, zato so zagotovili, da ne vidijo nobenega razloga, da bi svojo napoved gladovne stavke tudi uresničili.

Valentinčič je zbranim novinarjem dejal, da so se strinjali, da je problematika, na katero so opozorili podpisniki peticije, zelo široka, nekatere med zahtevami pa niso realne. Direktor uprave ocenjuje, da nadaljnji pogovori niso potrebni, saj so si danes že izmenjali poglede na obravnavano problematiko. Obsojenci so tako imeli možnost, da opozorijo na probleme, s katerimi se srečujejo pri prestajanju kazni.

V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij si že nekaj časa prizadevajo, da bi zavodove zdravstvene službe vključili v mrežo javnih zdravstvenih služb, saj menijo, da bi bilo dobro, če bi to delo prevzelo ministrstvo za zdravje. Sicer pa Valentinčič ocenjuje, da je zdravstveno varstvo v zaporih na Povšetovi dobro urejeno in je na ravni javnega zdravstvenega varstva. Po njegovem mnenju je oskrba na nekaterih področjih celo boljša kot zunaj zavoda. Priznal pa je, da so se v preteklosti na tem področju soočali s težavami, saj niso uspeli najti dovolj zdravstvenega osebja, vendar so te težave odpravili.

Zaporniki zahtevajo tudi ureditev ustreznih rekreacijskih prostorov. Valentinčič je te zahteve ocenil kot utemeljene, vendar so povezane s prezasedenostjo zapora, saj je prav ljubljanski zavod najbolj zaseden. V njem namreč zaporno kazen trenutno prestaja 218 zapornikov, 104 obsojenci, 108 pripornikov in šest, ki jih prestaja zaporno kazen zaradi storjenih prekrškov. To je kar 70 odstotkov več, kolikor jih zapor lahko sprejme. Prav zato v upravi intenzivno načrtujejo spremembe. Tako si prizadevajo za posodobitev zaporov na trenutni lokaciji, torej na Povšetovi, ali pa bi zgradili nov zapor nekje drugje v Ljubljani. Pri tem je dodal, da so pred nekaj leti zapor na Povšetovi povsem prenovili, s čimer so se bivanjske razmere bistveno izboljšale.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10