Zdravniki so nezadovoljni z razmerami v zdravstvu in z nekaterimi odločitvami ministrstva za zdravje. Vlada jim še vedno ni v celoti zvišala plač, kot je obljubila po stavki leta 1996. Zdravniki so si tedaj izbojevali višje plače, ki so se jim višale postopoma, vendar do končnega dviga še ni prišlo.
Prva takoimenovana bela stavka, ki se je začela 21. marca 1996 in je trajala 23 dni, je zelo razdelila slovensko javno mnenje. Mnogi so namreč odločno nasprotovali stavki zdravnikov in jo imeli za nemoralno in nehumano do bolnikov, drugi pa so stavko odobravali kot pot do višjih plač, ki so bile seveda glavni razlog za stavko.
Pogajanja Fidesa z vladno pogajalsko skupino, ki jo je takrat vodil zdajšnji minister za finance Tone Rop, so se vrstila vsak dan, tudi ponoči, do končnega dogovora pa so potrebovali skoraj mesec dni. Ob podpisu so zdravniki izbojevali postopno povišanje plač, dokončno povišanje pa naj bi jim zagotovil zakon o zdravnikih. Do zdaj so zdravniki dejansko dobili povišanje plač za 12 odstotkov, preostalih 12 odstotkov že dogovorjenega povišanja pa še vedno čaka v spremembi kolektivne pogodbe, o kateri se, tako pri Fidesu, minister Keber z njimi noče pogovarjati.
Zdravniki so precej nezadovoljni tudi z delom ministra Kebra. Med drugim mu očitajo, da o zdravniških napakah govori tako, kot da se pred njegovim ministrovanjem ni nikoli govorilo o strokovnih napakah ter poudarjajo, da je preostro nastopil proti zdravnikom. Pri Fidesu poudarjajo, da je zdravnikov v Sloveniji premalo. Kronično pomanjkanje najmanj 300 zdravnikov zelo občutijo tisti, ki zdaj delajo, pravijo pri sindikatu. Premalo časa za bolnike in premalo prostih dni ter preutrujenost lahko botrujejo napakam.
