Predsednik Fidesa: Paciente pozivam, naj še malo potrpijo

Namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež je po koncu današnjih pogajanj s Fidesom dejal, da tudi danes niso uspeli zbližati stališč. "Zato bomo zdaj na vladni strani pripravili nov predlog," je povedal v izjavi za medije. "Skrbi nas, da Fides ni pripravljen popustiti in približevati stališč," je dejal in dodal, da jih skrbi tudi, da se stavka nadaljuje. Menijo, da stavka škodi javnemu zdravstvenemu sistemu in bolnikom, ki ne pridejo do storitev.

"Želimo si, da se to čim prej konča, na žalost pa trenutno ne moremo pristati na dvigovanje plač izključno deležu zdravnikov, v mislih moramo imeti celoten javni sektor," je pojasnil Kordež. Vladna stran si tako želi, da se čim prej vrnejo na pogajanja o plačni reformi po plačnih stebrih. "Zato pozivamo Fides, da stavko zaustavi ali pa vsaj zamrzne, se usedemo za pogajalske mize in tam ostanemo, dokler ne najdemo skupnih rešitev," je še povedal.

Član stavkovnega odbora Fides Bojan Kostić pa je v ločeni izjavi dejal, da ugotavljajo, da se odnos vlade ne spreminja, zato se prekinitvi stavke ne približujejo. "Ne bomo odnehali, dokler vlada ne oblikuje ločenega zdravstvenega stebra v okviru javnega sektorja, ki bo zajel vse zaposlene v zdravstvu in opredelil njihove specifike. Da torej izvrši, kar je podpisala pred letom in pol," je povedal.

Ponovil je, da od vlade pričakujejo "konkretne predloge, konkretne zaveze in konkretna jamstva". Po njegovih besedah teh doslej še ni, je pa potrdil, da jim je vlada obljubila, da bodo v sredo prejeli nov vladni predlog, "s katerim naj bi se približali našim zahtevam". Ob tem je povedal še, da se število stavkajočih veča in da se podpora njihovim prizadevanjem med delavci v zdravstvu krepi.

Predsednik Fidesa Damjan Polh pa je v pogovoru za 24UR ZVEČER dejal, da si prizadevajo za ureditev pogojev za vse zdravstvene delavce, paciente pa pozval, naj še malo potrpijo, saj da se zadeve v zdravstvu morajo urediti. Od vlade pričakuje konkretne predloge.

Kako poteka stavka?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pojasnili, da organizacija delovnega procesa zdravnikov v času stavke poteka po navodilih Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, ki je organiziran tudi na inštitutu.

Stavka poteka v obliki popolne prekinitve dela, z zagotavljanjem minimuma delovnega procesa, skladno s predpisi. Zdravniki, zaposleni na NIJZ, obenem opravljajo in izvajajo vse nujne ter preventivne dejavnosti za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih boleznih oz. drugih dejavnikov, ki bi potencialno lahko ogrozili javno zdravje. Kot primer so pri tem navedli področje zdravstvene ekologije, kjer je stalna pripravljenost zagotovljena.

Prav tako na NIJZ skrbijo za nemoteno delovanje drugih sistemov, ki podpirajo opravljanje zdravstvene dejavnosti, denimo za informacijske sisteme, so še navedli.

Medtem zdravniki na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne stavkajo. Njihov položaj se namreč ureja v okviru celotne dejavnosti ZZZS, torej v okviru kolektivne pogodbe za dejavnost obvezne socialne varnosti, so pojasnili na zavodu.

Sicer so na vprašanje o spremljanju posledic zdravniške stavke na NIJZ pojasnili, da mora izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki bo bolniku prestavil termin zaradi stavke ali drugih razlogov, naročilo urediti tako, da bolniku dodeli nov datum. O tem mora obvestiti bolnika. Nov termin pa se zabeleži v sistemu eNaročanje. Izvajalec je odgovoren za posredovanje točnih podatkov v sisteme eZdravja, so še dodali.

Na ZZZS so navedli, da izvajalce zdravstvenih storitev plačujejo glede na obseg opravljenih zdravstvenih storitev in da manjša realizacija zdravstvenih programov zato pomeni tudi manjša izplačila zavoda.

Izvajalci o obsegu opravljenih storitev zavodu poročajo mesečno, in sicer za januar do konca februarja, zato ti podatki pred marcem še ne bodo znani. Sprotne podatke pa imajo posamezni izvajalci zdravstvenih storitev, ki dnevno in tedensko načrtujejo svoj delovni program.

Odzvali so se tudi v ZD Ljubljana, kjer pravijo, da spoštujejo odločitev vsakega zdravnika in zobozdravnika, ki se je odločil za stavko. "Gre za prostovoljno odločitev vsakega zaposlenega. Vsak zdravnik ali zobozdravnik v ZD Ljubljana, ki stavka, dela po zakonodaji in navodilih sindikata Fides. Mora pa pacientom zagotavljati nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo. V večini primerov stavka v ZD Ljubljana poteka tako, da delo poteka upočasnjeno, do odpovedi terminov doslej v večini primerov ni prihajalo."

V ZD Ljubljana sicer ob tem poudarjajo, da bi bilo prej potrebno naslavljati pogoje dela v osnovnem zdravstvu. "Prepričani smo, da tovrstna stavka ne bo rešila težav, s katerimi se v osnovnem javnem zdravstvu srečujemo, in sicer s težkimi delovnimi pogoji, ki zdravnike odvračajo od zaposlitev v javnih zavodih, predvsem zaradi velikih obremenitev in premalo kadra. V osnovnem javnem zdravstvu smo večkrat opozorili, da bi morali zdravnike administrativno razbremeniti, povečati privlačnost pogojev za delo (npr. kljub denarnemu dodatku za specializacijo iz družinske medicine se mladi za to specializacijo nič bolj ne odločajo), okrepiti timsko delo ipd., zato si želimo, da bi sindikat Fides skupaj z drugimi zdravniškimi organizacijami to vladi čimprej predstavil in da bi se za predlagane rešitve zavzemal vse do njihove izpolnitve," so še zapisali.