Pogajalski skupini delojemalcev in delodajalcev v dejavnostih elektroindustrije, kovinske industrije ter kovinskih materialov in livarn sta se le nekaj dni pred torkom, 19. februarjem, ko je napovedana celodnevna stavka slovenskih kovinarjev, še enkrat poskušali najti za obe strani sprejemljiv dogovor o povečanju izhodiščnih plač. Na pogajanjih pa so delodajalci popustili. Prvi del, 3250 tolarjev, bodo delavci prejeli še ta mesec, drugi enak del pa junija. Strokovna skupina, sestavljena iz obeh strani pa mora do poletja pripraviti spremembo plačilnega sistema, ki bo zajela tudi dogovorjeno povišico.
Obe strani sta hkrati pripravljeni zaključiti dogovarjanje o politiki plač in novem plačnem modelu, ki vključuje tudi način realizacije zahtevanega povišanja plač in druge možnosti za dopolnitev kolektivne pogodbe dejavnosti do 1. junija letos. Sestali se bosta do 4. marca in skupaj imenovali strokovno skupino, zavezali pa sta se še k delovanju ter pogajanju v konstruktivnem in strpnem dialogu.
Zadnja pogajanja med delodajalci in delojemalci v omenjenih dejavnostih, ki so potekala minuli torek, so bila prekinjena, ker je delodajalska stran pristala na povišanje izhodiščnih plač le za 3250 tolarjev s 1. februarjem, sindikalna stran pa je vztrajala pri povišanju za 6500 tolarjev v dveh obrokih. Največji slovenski kovinarski sindikat SKEI, ki šteje 70.000 članov, je zaradi neuspešnih dvoletnih pogajanj 17. januarja pred poslopjem GZS že izvedel opozorilni protestni shod, 30. januarja pa dvourno opozorilno stavko kovinarjev po vsej Sloveniji.
Gre za 100.000 delavcev
Približno 100.000 delavcev v dejavnosti elektroindustrije, kovinske industrije ter kovinskih materialov in livarn zastopajo štirje sindikati, ki so pogajalci za panožno kolektivno pogodbo, in sicer Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI), Sindikat kovinske, elektro in metalurške industrije Slovenije pri Konfederaciji novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike v okviru Konfederacije sindikatov 90 in Sindikat kovinske industrije v okviru Neodvisnih sindikatov Slovenije.
Sestanek sindikatov
Pred pogajanji z delodajalci so se sestali vsi štirje pristojni sindikati dejavnosti in se dogovorili vse potrebno za skupno organizacijo in izvedbo 24-urne stavke, ki jo lahko prepreči le še sklenjen kompromis pogajalcev. Stavka je bila v primeru neuspešnih pogajanj napovedana za torek, 19 februarja. Pogajalski skupini delojemalcev in delodajalcev v omenjenih dejavnostih bosta sicer danes popoldan, le nekaj dni pred napovedano stavko slovenskih kovinarjev, še enkrat poskušali najti kompromisno rešitev.
Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) predseduje Albert Vodovnik, Sindikat kovinske, elektro in metalurške industrije Slovenije pri Konfederaciji novih sindikatov Slovenije Neodvisnost vodi Milan Škafar, prvi mož Sindikata kovinske, elektroindustrije in elektronike v okviru Konfederacije sindikatov 90 je Ljubomir Ocvirk, Sindikatu kovinske industrije v okviru Neodvisnih sindikatov Slovenije pa načeluje Vladimir Pajek.
Dosedanja stališča delodajalcev o kovinarskih zahtevah
Predstavniki delodajalcev so med drugim poudarjali, da se strinjajo z zmerno rastjo plač, ki so jo omogočili tudi s ponudbo na zadnjih pogajanjih, vendar pa gospodarske razmere po njihovem mnenju ne dopuščajo, da bi bila ta rast sunkovita, kot to zahtevajo sindikati. S tem bi bilo namreč ogroženih približno 20.000 zaposlenih v podjetjih dejavnosti, ki se že sedaj nahajajo na robu preživetja, sindikate pa so pozivali, naj resno razmislijo o posledicah.
Podpredsednik GZS Samo Hribar Milič pa je ocenil, da stavka v trenutnih pogojih predstavlja napad na slovensko konkurenčnost in ogrožanje delovnih mest. Vodja pogajalske skupine delodajalcev Janez Renko pa je ob tem dodal, da pogajanja, nad katerimi visi grožnja s stavko, ne morejo biti produktivna. Zahteve, ki presegajo možen okvir rešitev, po njegovem prepričanju namreč ne bodo dale rezultata.
Odgovori sindikalistov
Po besedah vodje pogajalske skupine delojemalcev Bogdana Ivanoviča pa napredka, ki ga želi na podlagi nacionalnega interesa v panogi doseči tako država kot tudi združenja delodajalcev, ni možno zagotoviti brez dostojnih plač, ki bodo motivirale delavce. Brez tega namreč ne bo ne rasti produktivnosti ne povečane kakovosti proizvodov in ne pravočasne dobave, ki so sestavni deli t.i. konkurenčnosti, vsi sindikati pa so trdno prepričani, da najnižje plačani delavci višje plače zaslužijo in da denar je na razpolago.
Po Vodovnikovih besedah celodnevna stavka za razliko od dvourne opozorilne stavke ne bo plačana, Ivanovič pa je dodal, da delodajalci želijo izpostaviti problematiko plačila stavke predvsem zato, da se delavci skrajnega ukrepa ne bi udeležili. V SKEI poudarjajo, da gre za investicijo enega dneva za boljšo prihodnost, hkrati pa bodo s tem pokazali, da je delavec najmočnejši takrat, ko sedi, saj se delodajalec šele takrat zave, da ga potrebuje.
